NOTRANSKA
Občina Bloke obsega vso Bloško planoto, ki leži na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem ter Loško in Ribniško dolino. Bloke so dostopne z več smeri po magistralnem trikotniku, Ljubljana–Unec– Žlebič- Ljubljana. Ležijo na nadmorski višini od 720 do 800 m. So planota, ki je v severnem delu dolomitna, v južnem pa kraško apnenčasta. Površina občine je 75 km2. Obkrožena je z oblimi, delno poraščenimi hribi.
Na Blokah živi 1634 prebivalcev, ki so naseljeni po 45-ih vaseh in zaselkih.
Občina Cerknica zavzema osrednje predele Notranjske. Z avtoceste zavijemo na Uncu, ki je prva vas na poti skozi »Krpanovo deželo«. Od tu nas pospremi lipov drevored na Rakek in naprej proti Cerknici, ki je tako upravno, gospodarsko kot tudi kulturno središče občine z zanimivim starim mestnim jedrom, katerega predstavlja trg s cerkvijo, ki je nastal okrog nekdanjih protiturških taborov.
Za tem naseljem pa se odpira največje slovensko kraško polje na katerem nastaja in izginja največje slovensko jezero – presihajoče Cerkniško jezero, po katerem je gotovo občina Cerknica tudi najbolj znana.
Občina Ilirska Bistrica leži na jugu Slovenije ob meji s Hrvaško. Njeno področje je zelo razgibano, od Snežniške planote z najvišjo izven alpsko goro Snežnik, kraških travnikov Zgornje Pivke, doline reke Reke ali kot ji domačini pravijo Vjlke wode, Gričevja Brkini, kjer uspevajo odlična jabolka in slive in kjer pridelujejo znani Brkinski slivovec do Matarskega in Jelšanskega podolja s številnimi skrivnostnimi slepimi dolinami.
Občina Ilirska Bistrica je ena večjih občin v Sloveniji, saj njena površina meri 480 km2 in ima 14.000 prebivalcev.Ilirska Bistrica je mesto in središče občine Ilirska Bistrica. Mesto leži na severnem robu ilirskobistriške kotline ob vznožju Snežnika, nad izlivi potokov Bistrice, Molje in Pile v reko Reko. Je središče občine, ki obsega gozdnato Snežniško planoto, Reško dolino, vzhodni del Brkinov in del kraškega Podgrajskega podolja.
Loška dolina je z vseh strani zaprta kraška globel s precej ravnim, deloma poplavnim dnom, ki ga obdajajo višje kraške planote od Blok do Racne gore na severu in vzhodu do mogočnega Snežnika (1796 m) ter Javornikov na jugu in zahodu. Po vseh naravnih značilnostih spada Loška dolina med tipična kraška polja, vendar se po legi, obliki ter vodnih razmerah, pa tudi po gospodarski rabi prostora precej razlikuje od sosednjih kraških polj v porečju Ljubljanice. Odprt in dokaj raven, travnat in njivski svet sredi gozdov se razteza v nadmorski višini med 570 in 590 m. V Loško dolino se s kraškega zaledja izpod Snežniškega pogorja prelivajo le visoke vode, ki ne morejo odteči po podzemeljskih kanalih mimo polja. Zato so na tem območju pogoste poplave zlasti ob močnejšem jesenskem deževju. Kot posebnost kraškega sveta je znana tudi Križna jama kot pretočna vodna jama med kraškimi polji. Leži na severnem robu Loške doline in ima 22 jezer. Jezera ločujejo sigasti pragovi. Po podzemnih vodnih kanalih je možen ogled podolgovatih jezer med Kalvarijo in Kristalno goro le s čolni. Jama je znana po najdbah kosti ledenodobnega jamskega medveda.
Leži na območju kraške Zgornje Pivke, dela gozdnatih planot Javornika in Snežnika, Košanske doline in doline Reke, delno pa seže tudi v Brkine. Ob meji s sosednjo občino Ilirska Bistrica izvira kraška ponikalnica Pivka, ki jo z vodo bogatijo številni kraški izviri ob vznožju Javornikov. Tu so tudi znamenita kraška presihajoča jezera, med katerimi sta največji Petelinjsko in Palško. Pivška občina je na zanimivem jadransko-črnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v Črno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje.
Celotna občina leži na področju kraškega sveta, je zelo bogata z naravo in kulturno dediščino, gospodarsko je prvenstveno usmerjena v turizem in turizmu kompatibilne panoge. Več kot 60% občine pokriva gozd, kmetijska zemljišča niso izrazito kvalitetna, na možnost pridelave vpliva tudi razmeroma visoka nadmorska višina, izrazita panoga je kmetijstvo in živinoreja. Narava je razmeroma dobro ohranjena, problemov z ekološko spornimi gospodarskimi programi občina nima, velik del občine pa obsega osrednje vadbišče slovenske vojske Poček, ki pa predstavlja svojstven ekološki problem.
