Placebo demokracija
Saj poznate t.i. placebo efekt. Če vam izraz ni poznan, gre to tako: placebo je snov ali poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno. V določenih primerih se spremembe na boljše dejansko zgodijo. Tako smo mi dejansko uvedli placebo demokracijo in 90% prebivalstva je prepričanih, da so se spremembe na bolje zgodile.
Ankete, ki nam jih servirajo različne javnomnenjske agencije, nas v tem lažnem občutku izboljšanja podpirajo, ker nam povedo, da nam gre bolje in bolje in da vlada napreduje. Ljudje so na splošno zadovoljni. Ko se jim zvišajo plače za nekaj 10 evrov, stroški pa za več kot 100, sprejmejo ta »nateg« kot dobronameren. Jasno, da se storitve dražijo, saj se plače dvigujejo tudi delavcem, zaposlenim na komunalnih podjetjih, servisih, zvišujejo se premije zdravstvenega zavarovanja, saj so nova zdravila dražja, kar je za vse zelo dobro, če bodo prišli na vrsto še pravočasno in bodo nova zdravila še v resnici nova, ali pa bomo kupili tista, ki so drugod že odpisana. Tudi v Afriko pošiljamo zdravila s pretečenim rokom trajanja, ker nismo malenkostni, važno je, da pomagamo. Če dobiš transplantiran organ umrlega za rakom, si lahko zadovoljen, poleg organa si dobil še dodano vrednost, karcinom. Važno je, da verjameš, da je vse v redu. Če ni kaj v redu in se najde kdo zoprn, kot sem jaz, ga postavijo na realna tla. Zadeve, da nekaj smrdi, morajo ostati za zaprtimi vrati. O tem se ne govori javno, ne kdo ga je spohal ne kdo je gnil.
Lubi Sloveci, ne gre tako. Placebo demokracija je še vedno le placebo. Na kratek rok mogoče učinkovita, mogoče vas zaziba v sanje, da mi nimamo problemov z vlado, da mi nimamo problemov z dojemanjem svobode govora, da mi nimamo problemov s pitno vodo, s požigi nevarnih odpadkov, z onesnaženjem gozdov in potokov, kar nam življenje lahko le obogati. Virusi, bakterije, bolezni, ki so opisane kot zgodovinske, se dajo ozdraviti s polaganjem rok, če boste v to verjeli. Če boste slučajno umrli, pomeni, da niste verjeli dovolj. Če boste verjeli, da imamo demokracijo, boste prej ko slej končali z začudenim pogledom ali migrantom v vaši hiši, ker v vaši denarnici je že. Pa če ste to opazili ali ne. In, ne, ni vlada tista, ki bi jo mi pooblastili, da bi lahko odločala, kdaj moramo skočiti v prazen bazen. Šarec ni Jim Jones, ki je 900 ljudi pripravil v množični samomor v gvajanskem pragozdu, četudi s previdnimi koraki ruši tisto, kar je bila ena redkih uspešnih akcij za varnost v Sloveniji. Meni je ostala promocija varnega skakanja v vodo v spominu po zlomljenem peclju rdeče vrtnice v kozarcu vode. In sedaj nas predsednik vlade nagovarja k brezumnim ravnanjem. Kajti ne gre samo za bazene, gre za mnogo več. Gre za nespoštovanje, tako naravnih zakonov kot državnih, odločb ustavnega sodišča in razpisov in še kaj bi se našlo.
Zbudite se, placebo demokracija, če na vas še deluje, bo prenehala in takrat bo prepozno. Čas je, da se upremo vsi skupaj takemu množičnemu poneumljanju, kot ga je izvedel Jim Jones.
