Vodnik po slovenskih muzejih in galerijah
Skupnost muzejev Slovenije v pričujočem vodniku po slovenskih muzejih in galerijah predstavlja 71 slovenskih muzejev in galerij in večje število zbirk ali stalnih razstav na drugih lokacijah, ki so v upravljanju teh muzejev.
V pregledu so vsi slovenski državni muzeji in vsi muzeji, ki s pooblastilom države opravljajo javno službo muzejev na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Poleg teh pa še drugi muzeji in galerije, ki profesinalno opravljajo muzejsko dejavnost.
Vodnik po slovenskih muzejih in galerijah
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
Pokrajinski muzej Ptuj je splošni muzej z zbirkami in oddelki za arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, etnologijo, z restavratorskimi delavnicami, knjižnico ter pedagoško službo. Njegov nastanek sega v leto 1893, ko so na Ptuju ustanovili Muzejsko društvo in razstavili arheološke najdbe v tedanji nižji gimnaziji. Leta 1895 so zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami različnih zvrsti. Po donatorju prof. Franzu Ferku so muzej imenovali Mestni Ferkov muzej. Z leti je postalo razstavišče pretesno, zato se je leta 1928 preselil v nekdanji dominikanski samostan. Po letu 1945 je dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb. Sočasno je širil območje svojega delovanja in dobil leta 1963 naziv Pokrajinski muzej Ptuj. (več na museum.si)
Pokrajinski muzej Maribor je dedič zbirk Knezoškofijskega muzeja (ust. 1896), Muzejskega društva v Mariboru (ust. 1902) in Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko (ust. 1903), ki so se v enotno muzejsko zbirko združile leta 1924. Mariborski mestni grad daje streho muzeju od leta 1938 dalje.
Pokrajinski muzej Maribor je danes multidisciplinarni muzej z bogato arheološko, etnološko in kulturnozgodovinsko dediščino. Muzej hrani okoli sto tisoč muzealij, ki izvirajo iz različnih obdobij, od mlajše kamene dobe do danes, in so razdeljene v enajst zbirk. (več na museum.si)
Muzej narodne osvoboditve Maribor
Muzej ima prostore v meščanski vili, ki jo je dal sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zgraditi mariborski podjetnik Scherbaum. Poleg zanimivih in bogatih muzejskih zbirk sta zelo bogata muzejska fototeka in arhiv. Obiskovalci se lahko sprehodijo skozi Scherbaumovo vilo, kjer je neobaročni salon. V pripravi je dopolnitev stalne razstave, kjer bodo predstavljeni pomembni ljudje, ki so oblikovali zgodovino Maribora in okolice. Predstavljeni bodo mejniki dvajsetega stoletja –prva in druga svetovna vojna, vojna za samostojno Slovenijo, življenje ljudi na tem območju, stiska preprostih ljudi, ki so živeli popolnoma drugače kot bogati na drugi strani družbene lestvice, pa čeprav v istem mestu. (več na museum.si)
Kozjanski regijski park, pokrajina na vzhodu Slovenije, ob slovensko-hrvaški meji, je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji. Park daje turistom, popotnikom in naključnim obiskovalcem ter prebivalcem veliko priložnosti za odkrivanje, saj se tu nenehno prepletata naravna in kulturna dediščina. V Kozjanskem parku je razvito pohodništvo, saj je označenih in urejenih več poti.
Vojaški muzej Slovenske vojske
Galerija Murska Sobota ima v stalni zbirki slike, skulpture, grafike, risbe in umetniške fotografije pomurskih in drugih likovnih umetnikov. Poseben del zbirke predstavljalo dela, odkupljena z Jugoslovanskih bienalov male plastike in Mednarodnih trienalov male plastike. Stalna zbirka šteje 547 umetniških del. Galerija je zaprta ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih.
V galerijski zbirki hrani likovno dediščino lendavskih umetnikov ter zbirko umetnin, nastalih v okviru tradicionalnih mednarodnih likovnih kolonij. V sklopu muzejske zbirke so na ogled stalna arheološka, zgodovinska in etnološka razstava ter spominska soba najznamenitejšega lendavskega kiparja Györgya Zale. Ob omenjenih stalnih zbirkah je čez leto na ogled več likovnih in muzejskih občasnih razstav. Najnovejša pridobitev pa je muzejska depandansa v Glavni ulici mesta z naslovom Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave.
Pokrajinski muzej Murska Sobota
Pokrajinski muzej Murska Sobota je osrednja regionalna ustanova za varovanje premične kulturne dediščine na območju Pomurja. Njegovo poslanstvo je kompleksna muzejska dejavnost, ki obsega evidentiranje, zbiranje, raziskovanje, dokumentiranje, varovanje, izobraževanje in različne oblike predstavljanja vseh vrst materialne in duhovne kulturne dediščine, ki so jo od prve naselitve do danes ustvarili prebivalci te pokrajine. V njej so prepleteni kulturni vplivi sosednjih pokrajin in držav ter enkratna ustvarjalnost, ki izvira iz etnične, nacionalne in verske raznolikosti, kakor se je oblikovala skozi stoletja v današnji čas.
Muzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem v kraju 1. slovenskega tabora predstavlja prva množična narodnopolitična zborovanja Slovencev med leti 1868 in 1871. Tabori so s svojim celovitim narodnim programom združili Slovence, ki so prišli v narodnih nošah in zastavah ter zahtevali Zedinjeno Slovenijo in uradno priznanje slovenskega jezika.
Koroška galerija Slovenj Gradec
Koroška galerija likovnih umetnosti je muzej moderne oz. sodobne likovne umetnosti.
Vse od ustanovitve leta 1957 v njej raziskujejo, zbirajo, hranijo, razstavljajo, popularizirajo in posredujejo vedenje o vizualnih umetnostih. Nadaljujejo tudi koncept razstavne dejavnosti s poudarkom na angažiranih likovno-vizualnih praksah in predstavitvah zbirk, zaradi katerih je galerija prepoznavna doma in v tujini.
Koroški pokrajinski muzej je bil konstituiran junija leta 2002 z Odlokom o ustanovitvi, ki ga je podpisalo dvanajst občin koroške regije. V nov muzej sta se združila dotedanja Koroški muzej Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec. Leta 1951 je bil po dveh letih priprav ustanovljen Okrajni muzej NOB, ki je v petdesetih letih delovanja prerasel vsebine Muzeja ljudske revolucije, ki so bile vezane zgolj na obdobje 2. svetovne vojne. Leta 1981 je muzej dobil pokrajinski status. Idejo o preoblikovanju muzeja iz posebnega v splošni muzej je narekovala tudi potreba po širitvi muzeja iz ozko specializiranega muzeja v muzej z razvejano splošno dejavnostjo, v katerega se je muzej preoblikoval deset let kasneje.
Muzej premogovništva Slovenije
V podzemlje se spustimo s 120 let starim rudniškim dvigalom 160 metrov globoko. Z vodnikom, multivizijo in s scenami z lutkami rudarjev v naravni velikosti spoznavamo delo v premogovnikih nekoč in danes. Na začetku ogleda nas pozdravi zaščitnica rudarjev sv. Barbara, ki ima tukaj kapelico, v najgloblji jedilnici v Sloveniji se okrepčamo s knapovsko malico, ogled podzemnega dela pa sklenemo z vožnjo s podzemnim vlakom. Ogled muzeja je mogoč tudi za invalide na vozičkih.
Danes je v Muzeju Velenje na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih zbirk. Poleg zbirk v prostorih na Velenjskem gradu predstavlja muzej tudi Muzej usnjarstva na Slovenskem, Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju, Kavčnikovo domačijo v Zavodnju nad šoštanjem, ki je zaradi svoje dimnične zasnove izjemen kulturni spomenik ljudske arhitekture, ter spominski sobi v Topolšici in na Graški Gori.
Podzemlje Pece – Turistični rudnik in muzej
Na obrobju Mežice, nad regionalno cesto, ki pelje proti Črni na Koroškem, je vhod v turistični rudnik in muzej. Za oglede je urejen del revirja Moring, do katerega se obiskovalci popeljejo z rudarskim vlakom. Po nekajminutni vožnji pot nadaljujejo peš, spoznavajo tehnično dediščino in zgodovino rudarjenja skozi tri stoletja. Od prvih začetkov v 17. stol, ko so rudarji delali še povsem ročno, pa vse do ustavitve proizvodnje leta 1994, ko je bil rudnik opremljen s sodobnimi stroji. Podzemni del muzeja dopolnjujejo zbirke, urejene v nekdanji jamski upravi pred vhodom v rudnik. Poleg jamomerske ter zbirke rud, mineralov in fosilov je predstavljeno tudi rudarsko stanovanje iz obdobja pred drugo svetovno vojno, kjer obiskovalci spoznavajo vsakdanje življenje in bivanjsko kulturo rudarskih družin. Posebnost mežiškega rudnika je več kot pet kilometrov dolga podzemna kolesarska pot, kjer izkušeni vodniki z gorskimi kolesi popeljejo obiskovalce skozi skrivnostne rove, ki v razpokah skrivajo lesketajoče se kristale
Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti
Center sodobnih umetnosti Celje deluje v okviru javnega zavoda Zavod Celeia Celje od leta 2004. Temeljno poslanstvo centra je produkcija, preučevanje in prezentacija sodobne umetnosti. Center je že zdavnaj prestopil meje izključno lokalnih interesov in se s svojimi programi, ki izhajajo iz produkcije avtorskih projektov, umešča med osrednje slovenske kulturne institucije. Center sistematično študijsko obravnava posamezna desetletja – prim. Trideseta leta na Celjskem (1995), Mestece Celje –alternativa sedemdestih (1998), Mestece Celje – fantazme osemdesetih (2000), Podoba prostora (2008) in temeljito analizira delo posameznih umenikov (Bori Zupančič, 2006 , Borut Holland 2009).
Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje že 120 let zbira, hrani, raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije. Delo generacij kustosov se kaže v obsežnih stalnih razstavah: arheološka razstava z notranjim in zunanjim lapidarijem, kulturnozgodovinska in etnološka razstava. Obiskovalcu je na voljo vpogled v duhovno ustvarjanje tega prostora skozi stoletja, od prazgodovine do prve svetovne vojne. Dopolnjujejo ga za celjski prostor značilne zbirke: zbirka Alme Karlin, numizmatična in zbirka Schützove keramike.
Muzej novejše zgodovine Celje v skladu s pravili in cilji muzejske stroke skrbi za premično kulturno dediščino Celja in celjske regije ter jo predstavlja najširšemu krogu javnosti. Vsebinsko področje delovanja zajema preplet novejše nacionalne in regionalne zgodovine, etnologije ter drugih muzejskih strok s sodobnostjo in aktualnostjo. Na tem izhodišču temeljijo tako zbiralna politika in muzejske zbirke, kot tudi ostala muzejska ponudba in pestra popularizacijska dejavnost, usmerjena k različnim ciljnim skupinam, izmed katerih je posebna pozornost namenjena mlajšim obiskovalcem muzeja
Muzejska zbirka na prostem ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo prebivalcev Obsotelja iz časa od 19. do sredine 20. stol. Prvotna ideja domačinov o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je v okviru državnega projekta z leti prerasla v največji muzej na prostem v Sloveniji. Leta 1997 je bil nominiran za evropski muzej leta in je danes državni kulturni spomenik, razglašen za spomenik državnega pomena.
Muzej usnjarstva na Slovenskem
Nastanek Muzeja
Po ukinitvi nekdanje Tovarne usnja Šoštanj je leta 2002 začel delovati Iniciativni odbor za ohranitev kulturne in tehniške dediščine TUŠ. Z leti je ideja prerasla v prizadevanje za ustanovitev muzeja, v katerem bo prikazana bogata tradicija usnjarstva na Slovenskem. Občina Šoštanj je leta 2007 sprejela odločitev o postavitvi muzeja v prostorih nekdanje tovarniške kopalnice. Večino sredstev je prispevala Občina Šoštanj, del pa je bil pridobljen na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj. Muzej usnjarstva na Slovenskem je začel delovati 30. septembra 2009, in sicer pod okriljem Javnega zavoda Muzej Velenje.
Muzejska zbirka nas seznani z delom in življenjem savinjskih olcerjev, popelje nas v čas starih načinov sečnje, spravila lesa po rižah in plavljenja. Poudarjena je vloga furmanov, ki so jo imeli pri spravilu in prevozu lesa. Prikazane so tudi spremembe v gozdarstvu po 2. svetovni vojni, ko so v dolini začeli graditi žičnice in gozdne ceste ter uvajati moderno mehanizacijo. Zbirka se posveča še razvoju žagarstva, od ročnega razreza lesa do razvoja vodnih žag venecijank, dotakne pa se tudi razvoja splavarstva. Prav tako nam približa
Galerija Velenje je v najožjem središču mesta v modernistični zgradbi arhitekta Adija Miklavca.
Galerija programsko strokovno pokriva sodobno umetnost v Savinjsko-Šaleški regiji. Usmerjena je predvsem v razstavno, raziskovalno, dokumentacijsko in pedagoško delo.
V Trbovljah (matična stavba) so predstavljeni splošni pregled razvoja krajev (14 tem) in dve likovni zbirki: Stojan Batič – Rudarski ciklus in eksplozija ter Leopold Hočevar – izbor del. V bližnji rudarski koloniji sta urejeni dve avtentični stanovanji v dveh obdobjih (20. in 60. leta 20. stol.) Ogled obsega etnološko pot skozi rudarske kolonije in rudniške objekte. Na Čebinah je še vedno možen ogled hiše ustanovnega kongresa KPS. V Hrastniku je v dveh nadstropjih urejena stalna razstava Znamenja ob poti, kjer je predstavljen razvoj kraja v vseh pogledih od arheologije do danes, z dvema širšima postavitvama (šolstvo v Zasavju in 2. svetovna vojna). Na visokem podstrešju je dobila prostor razstava Lutke in lutkarji, ki jo dopolnjujejo igrače pod naslovom Igračenje.
Temelji muzeja pa segajo že v 19. stoletje, ko so Krčani na hišo, ki je takrat nosila številko 85, 7. oktobra 1894, postavili ploščo z napisom: »V tej hiši je umrl JANEZ BAJKORT VALVASOR 19. septembra 1693.«
Naslednja prelomnica je leto 1939, ko je bilo 30. septembra v Krškem ustanovljeno Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice. Prostore je imelo v desakralizirani cerkvi Sv. Duha in v Valvasorjevi hiši. Leta 1948 so hišo izpraznili, predmete pa je Franjo Stiplovšek odpeljal v Brežice.
25. junija 1966 je bil pred Valvasorjevo hišo postavljen kip Janeza Vajkarda Valvasorja, delo Vladimirja Štovička, slovesno pa je bila odprta Galerija Krško, v nekdanji cerkvi Sv. Duha. Občina Krško je leta 1993 razglasila območje za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. l. RS, št. 61/93) ter hkrati poskrbela za konservatorsko in projektno dokumentacijo za prenovo treh hiš: Valvasorjeve in sosednjih Jarnovičeve in Kaplanove. Celota pa je dobila ime Valvasorjev kompleks.
Posavski muzej Brežice je v gradu, postavljenem kot utrdba taborskega tipa v 16. stol. za obrambo pred Turki in kot strateška opora Vojni krajini. V viteški dvorani, primerni tudi za organizacijo prestižnih prireditev, so baročne freske. Arheološka zbirka muzeja prikazuje poselitev Posavja od mlajše kamene dobe do prvih slovanskih naselitev, etnološka zbirka pa življenje in običaje predvsem kmečkega prebivalstva v Posavju od konca 18. do začetka 20. stol. V umetnostnozgodovinsko zbirko spadajo še poslikave na dvoramnem stopnišču in grajski kapeli ter nabožne oljne slike, lesene male plastike svetnikov in zbirka portretov plemiške rodbine Mosco
Za pokrajino med Kolpo in Gorjanci, ki je posebna tako v geografskem kot etničnem in kulturološkem pogledu, je značilna pestra zgodovina, v marsičem drugačna kot drugje na Slovenskem. O njej, pa tudi o kulturni in naravni dediščini, govori film Podobe Bele krajine, ki je uvod v stalno razstavo v metliškem gradu. S številnimi predmeti, delnimi
ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom je prikazano življenje ljudi od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Večji del obsežne razstave je bil v zadnjih letih prenovljen, temeljito obnovo pa kot kompleksen muzejski prostor doživlja tudi metliški grad.
Dolenjski muzej Novo mesto je splošni pokrajinski muzej s tremi stalnimi razstavami (arheološka, etnološka, novejša zgodovina) ter dvema razmeščenima enotama: Jakčev dom in Kočevski rog − Baza 20. Arheološka razstava izstopa z bogatimi in enkratnimi izkopaninami iz časa starejše železne ali halštatske dobe, od 800 do 400 pr. n. št. Etnološka razstava prikazuje kmečki način življenja na Dolenjskem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja ter obrti: mlinarstvo, lončarstvo, medičarstvo in svečarstvo. Razstava novejše zgodovine predstavlja čas od konca 19. stoletja do leta 1945.
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki je bila ustanovljena leta 1974, s sedežem v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana. Hrani in prezentira likovna dela umetnosti 20. stoletja. S stalnimi zbirkami, ki temeljijo na donacijah, so predstavljeni: Janez Boljka, Bogdan Borčić, Zoran Didek, Jože Gorjup, France Gorše, Božidar Jakac, France Kralj, Tone Kralj ter sposojena Pleterska zbirka starih mojstrov. V okviru galerije deluje tudi Gorjupova galerija v osnovni šoli, z mednarodno zbirko sodobne umetnosti.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK Trebnje) je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Trebnje, v sklopu katerega že dobro desetletje deluje tudi Galerija likovnih samorastnikov. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, v kateri je urejena stalna zbirka del likovnih samorastnikov - naivcev, je bila ustanovljena leta 1971 in ima vsako leto obsežnejšo zbirko. Nastala je kot rezultat dejavnosti Tabora likovnih samorastnikov, ki je bil prvič organiziran leta 1968. Pri teh srečanjih je šlo v začetku za desetdnevna ter kasneje za sedemdnevna druženja umetnikov z namenom srečati se z drugimi umetniki, se pogovoriti o problemih ustvarjanja, izmenjati izkušnje ter ne nazadnje ustvarjati. V zgodovini Galerije likovnih samorastnikov Trebnje so imeli pomembno vlogo tudi saloni, ki so kmalu prerasli okvire jugoslovanskih meja in postali mednarodni.
Prva razstava suhe robe in lončarstva je bila odprta za javnost leta 1961, v 90. letih pa se je dejavnost muzeja razmahnila; danes raziskuje in predstavlja celotno zgodovino Ribniške doline in njenega zaledja. Poleg razstave Suha roba in lončarstvo si obiskovalec lahko ogleda še muzejske postavitve:Ribnica, veličina majhnosti – zgodovinski pregled lokalne zgodovine, razstavo o čarovniških procesih Boj krvavi zoper čarovniško zalego ter rekonstrukcijo kovaške delavnice v bližini Ribnice Med kladivom in nakovalom.
Gasilska zgodovinska dediščina predstavlja del slovenske kulturne preteklosti. V Metliki je bilo leta 1869 ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem. Tako so leta 1969 v metliškem gradu odprli prve zbirke Slovenskega gasilskega muzeja, ki je poimenovan po dr. Branku Božiču.
Poleg občasnih in gostujočih razstav so na ogled tudi stalne razstave: Božidar Jakac: Risbe (kočevska zbirka risb sodi pretežno v čas druge svetovne vojne, po vsebini pa je močno povezana z zgodovino Kočevja in zaledja); Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev (prikazana je Kočevska po odselitvi večinskega prebivalstva v letih 1941−1942); Slovenija od ideje do države (predstavljena so stoletna prizadevanja slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo); Predgrad in Predgrajci (razstava predstavlja narodopisno podobo vasi in njenih prebivalcev); Cerkve in kapele župnije Kočevska Reka(fotodokumentarna razstava porušenih cerkva in kapel).
Muzej ima stalne zbirke: Zgodovina rečnega prometa: Litija je bila v zgodovini pomembna rečna postaja s čolnarskim uradom, mitnico in carinarnico. Prikazani so modeli plovil, ki so jih uporabljali na Savi in Ljubljanici, ter avtentično orodje za izdelovanje čolnov.
Zgodovina rudarstva: Zbirka se osredotoča predvsem na rudnik Sitarjevec, ki velja za enega najstarejših rudnikov pri nas in še danes za eno najbogatejših najdišč mineralov v Evropi. Tod so rudarili že v železni dobi, v času Avstro-Ogrske pa je veljal za drugi največji rudnik svinca v Evropi. Pomemben pečat je kraju pustila tudi Topilnica
Litija, ki je obratovala od 2. polovice 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja.
Medobčinski muzej Kamnik ima od leta 1961 svoje upravne in razstavne prostore v gradu Zaprice in od leta 1979 prostore v meščanski hiši na Glavnem trgu v Kamniku, kjer je Galerija Miha Maleš. Muzej raziskuje, dokumentira, zbira, hrani in predstavlja premično kulturno dediščino na območju občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, Komenda, Lukovica in Trzin.
Ko se obiskovalci sprehodijo skozi grad od renesančnega pritličja do salona, kjer so ohranjene baročne in poslikave s konca 19. stoletja, lahko ob stalnih razstavah sledijo bogati mestni zgodovini in ustvarjalnosti od nastanka do današnjih dni.
Moderna galerija je nacionalni muzej moderne in sodobne umetnosti. Kot muzej moderne umetnosti raziskuje in predstavlja tradicijo slovenske umetnosti 20. stoletja, kot muzej in razstavišče sodobne umetnosti pa predstavlja nove umetniške prakse in njihov kontekst. Moderna galerija je tudi dokumentacijsko, študijsko, raziskovalno in izobraževalno središče, prostor za razpravo in refleksijo ter za posredovanje umetniške produkcije različnim publikam. Pri svojem delu izhaja iz posebnih kulturnih, zgodovinskih in geopolitičnih okoliščin ter deluje kot most med različnimi kulturnimi prostori Evrope, še zlasti med Vzhodno in Zahodno Evropo.
Mestni muzej s svojo novo stalno razstavo Obrazi Ljubljane predstavlja Ljubljano kot raznolik življenjski prostor, kot gospodarsko, politično, upravno in ustvarjalno središče. Pripoved o nastanku, razvoju in stalnem spreminjanju Ljubljane ne teče kronološko, temveč so skozi zaokrožene tematske sklope prikazane izbrane podobe mesta in ljudi v različnih časovnih obdobjih.
Muzej na občasnih razstavah predstavlja in hrani zbirke: arheološko zbirko z najdbami iz vseh arheoloških obdobij; etnološko zbirko; zbirke nekaterih dejavnosti: lončarska zbirka mojstra Franca Kremžarja, slamnikarska, zbirka pečnic, mizarskega in tesarskega orodja in naprav, čevljarska, pivovarniška, zbirka modnih kreacij prvega slovenskega modnega kreatorja po drugi svetovni vojni mojstra Ivana Debevca, glasbilarska vezeninarska, zbirka robcev, razglednic …; zbirke po osebnostih: Jelovškova, Hallersteinova, zbirka Janeza Trdine, zbirka iz zapuščine Minke Kompare…; zbirko umetniških del; knjižnico Minke Kompare; muzejsko knjižnico.
Mestna galerija Ljubljana deluje na štirih mestih. Zagotavlja javne kulturne dobrine iz razstavne dejavnosti moderne in sodobne vizualne umetnosti doma in v tujini. Uvrščena je med nacionalne pokrajinske muzeje za področje likovne umetnosti. Dejavnost galerije je usmerjena na pripravljanje in prevzemanje monografskih in skupinskih (retrospektivnih, študijskih) razstav slovenskih in tujih avtorjev, pri čemer se ne omejuje samo na evropski, ampak posega tudi v širši kulturni prostor.
Mednarodni grafični likovni center
Grad Tivoli, kjer od leta 1986 domuje Mednarodni grafični likovni center, stoji na koncu Jakopičeve promenade v osrčju parka Tivoli. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je tu stal stolp Turn v lasti koroških vojvod. Stolp so leta 1442 v bojih za Ljubljano z avstrijskim cesarjem Friderikom II. porušili Celjani. Lastnik zemljišča baron Jurij Apfoltrer je dal sezidati nov grad, ki so ga poimenovali Pod pustim turnom ali Podturn, od katerega se je ohranilo tudi ime, ki danes služi kot naslov (Pod turnom). Leta 1607 je cesar Ferdinand poslopje podaril jezuitom, ki so ga leta 1713 popolnoma preuredili. Po opisih Valvazorja je postala okolica prijetno sprehajališče in v naravnem amfiteatru za gradom so jezuitski študentje prirejali gledališke igre. Z razpustitvijo jezuitskega reda leta 1773 je postal grad poletna rezidenca ljubljanskega škofa. Grad je kasneje prešel v last deželnih stanov. V njem so bili tudi vojaška bolnica, skladišče in vojašnica, kar je poslopje močno prizadelo. Deželni stanovi so Podturn prodali cesarju Francu Jožefu I., ki ga je dal obnoviti in ga je maja leta 1853 podaril maršalu Radetzkemu in soprogi v dosmrtno uporabo, maršal pa mu ga je leta 1856 vrnil. Cesar ga je prodal ljubljanskemu županu Etbinu Henriku Costi. Aprila leta 1870 so v parku pred gradom postavili vodomet s kipcem fantička in okrasili stebrišče okoli vodometa. S tem verjetno sovpada tudi namestitev štirih kipov bronastih psov brez jezikov kiparja Antona Dominika Fernkorna. Leta 1886 je sledila še ureditev ograje in leta 1889 zamenjava stopnic; s tema zadnjima posegoma se je skrb za videz gradu končala. V njem so poslej živeli mestni uradniki. Po drugi svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje leta 1986. Leta 2002 pa so bili prostori popolnoma obnovljeni.
Muzej krščanstva na Slovenskem
Muzej krščanstva na Slovenskem je državni muzej, ki hrani nacionalno bogastvo in opravlja državno javno službo na področju premične in žive dediščine v Republiki Sloveniji. S svojimi zbirkami in razstavami vidno prispeva k ohranjanju premične sakralne kulturne dediščine, razvijanju zavesti o njej, k njenemu vrednotenju in popularizaciji. Muzej deluje v prostorih stare prelature v Cistercijanskem samostanu v Stični. Naloga muzeja je, da raziskuje večstoletno izročilo krščanstva na Slovenskem. S stalnimi in občasnimi razstavami, publikacijami in različnimi prireditvami komunicira z javnostjo. Zaveda se, da krščanstvo ni samo del historičnega konteksta, ampak ima svoje mesto tudi v sodobni družbi. Posebno pozornost namenja izobraževanju mladih, saj aktualni medkulturni dialog teče tudi med različnimi verstvi. To je dialog, ki je v današnjem svetu vse bolj prisoten in bo imel v prihodnosti človeštva odločilno vlogo. V muzeju sta na ogled dve stalni razstavi. Na stalni razstavi Življenje za samostanskimi zidovi predstavljamo bogato, prek 870 let dolgo zgodovino stiškega samostana, ki je najstarejši še delujoči samostan na Slovenskem. S svojo prisotnostjo je skozi stoletja močno vplival na verski, kulturni in gospodarski razvoj obsežnega dela današnje Slovenije. Pod okriljem te mogočne ustanove so konec 12. stoletja nastali znameniti Stiški rokopisi, v 15. stoletju pa za razvoj slovenskega jezika izjemno pomemben Stiški rokopis.
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Muzej novejše zgodovine Slovenije je osrednja državna ustanova, ki zbira, ohranja, dokumentira, preučuje in razstavlja premično in živo dediščino s področja zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja dalje. Svoje poslanstvo utemeljuje na zbirkah gradiva iz I. in II. svetovne vojne, gradiva iz obdobja med obema vojnama, socializma ter obdobja nastanka nove države. V depojih hrani dragocene zbirke muzejskih predmetov (fotografije, likovna dela, razglednice, plačilna sredstva, plakate, uniforme, orožje, vojaško opremo, avdiovizualno gradivo idr.), ima pa tudi bogato knjižnico in arhiv. Predhodnik Muzeja novejše zgodovine Slovenije je bil Znanstveni institut pri IO OF (Izvršnem odboru Osvobodilne fronte), ustanovljen 12. januarja leta 1944. Po drugi svetovni vojni sta iz Znanstvenega instituta nastala Inštitut za narodnostna vprašanja in leta 1948 Muzej narodne osvoboditve. Slednji se je jeseni 1951 preselil v Cekinov grad in štiri leta zatem odprl prvo stalno razstavo.
Odprtje muzeja poglablja potrebo po nadaljnjem zbiranju pomembnega gradiva o policijskem delu pri odkrivanju in preiskovanju novih kaznivih dejanj ter zbiranju in dopolnjevanju gradiva o zgodovini organov za notranje zadeve. V drugi oddelek sodi tudi stalna zbirka o vojni za samostojno Slovenijo. Za strokovno javnost je muzej pomembno učilo, ker se ob dokazanih primerih kaznivih dejanj in odkritij njihovih storilcev seznanja o novih načinih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja kaznivih dejanj, za občo javnost pa pomeni spoznanje o porastu kriminalitete dodatno skrb za lastno varnost in varnost premoženja, kajti s preventivnim ravnanjem lahko bistveno zmanjšamo možnost, da postanemo žrtev kriminala
Vlada Republike Slovenije je Muzej športa ustanovila 20. aprila 2000, vendar je začel delovati šele novembra 2001 v prostorih na Kopitarjevi 4 v Ljubljani. Tako smo Slovenci dobili Muzej športa, ki ima status državne ustanove ter je osrednji in matični zavod za evidentiranje, zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje bogate materialne dediščine iz zgodovine slovenske telesne kulture in športa.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (prej Arhitekturni muzej Ljubljana) je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. V muzeju sistematično zbiramo gradivo z navedenih področij, ga hranimo, preučujemo ter predstavljamo na občasnih in stalnih razstavah. Muzej deluje na dveh lokacijah – na gradu Fužine in v Plečnikovi hiši v Trnovem.
Narodna galerija je osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stol. Na ogled sta dve stalni zbirki: v stavbi Narodnega doma (zgrajena 1896) je v prvem nadstropju stalna zbirka slovenske umetnosti. Obsega pregled slovenske umetnosti od pozne romanike, gotike, 16. in 17. stol., baroka, neoklasicizma, bidermajerja in romantike, realizma do začetkov modernizma.
Muzej je bil ustanovljen leta 1821 kot Kranjski stanovski muzej. Sedanja muzejska stavba na Prešernovi je bila odprta za javnost leta 1888 in je prvo izključno za kulturo namenjeno poslopje pri nas. Na ogled ponuja stalno arheološko razstavo, na kateri je med drugimi izjemnimi eksponati mogoče videti znamenito situlo z Vač in najstarejše glasbilo na svetu, 55.000 let staro neandertalčevo piščal iz kamenodobne jame Divje babe, pa zgodovinsko razstavo o razvoju slovenstva, zbirko antičnih kamnitih spomenikov in edino egipčansko mumijo na Slovenskem. V novi stavbi Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova je na ogled obsežna stalna postavitev študijskih zbirk zgodovinskih in umetnoobrtnih predmetov od 14. stoletja do danes, nekaj prostorov pa je namenjenih vedno aktualnim občasnim razstavam.
Prirodoslovni muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1821 kot Deželni muzej. Muzej utemeljujejo zoološke, botanične in geološke zbirke. Stalne postavitve obsegajo več zbirk: geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, herbarijske zbirke, zbirko žuželk Ferdinanda J. Schmidta, nastanek zbirke žuželk, predstavitev človeške ribice, alpsko, barjansko in gozdno dioramo ter zbirke ptic, plazilcev, rib in okostja različnih vretenčarjev.
Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: predstavlja filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti.
Slovenski etnografski muzej je muzej “o ljudeh, za ljudi”, muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in tujimi kulturami, med naravo in civilizacijo. Kot osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področja materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje.
Slovenski gledališki muzej je bil ustanovljen leta 1952 v okviru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Hrani gradivo s področja slovenske gledališke zgodovine, tako iz gledaliških arhivov kot iz zasebnih zbirk. Leta 1978 se je muzeju kot samostojni razmeščeni oddelek pridružil Filmski muzej, leta 1996 pa je bil enoviti javni zavod Slovenski gledališki in filmski muzej razdružen v Slovensko kinoteko, ki se ji je pridružil filmski oddelek muzeja, in Slovenski gledališki muzej.
Slovenski šolski muzej je eden najstarejših nacionalnih muzejev na Slovenskem (ustanovljen 1898). Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja v nekdanji uršulinski šoli je prikaz bogatih pričevanj razvoja šolstva od prvih znanih začetkov na naših tleh do današnjih dni. Vsebino oživljajo ambientalne postavitve, makete, zvočni, računalniški in filmski prikazi ter stari šolski razred, s prikazom »žive igre zgodovine«. Pri teh »učnih urah naših babic in dedkov« gre za preplet spontanega učenja in zabave. Obiskovalci lahko pod budnim očesom »gospodične učiteljice« podoživijo šolo okrog leta 1900 (prirodopis – mačka, lepo vedenje, računstvo), ali iz leta 1930 (lepopis), pri učni uri iz časa Kraljevine SHS (Jugoslavije) jih profesor pouči o »rojstvu naše države«.
Tehniški muzej Slovenije domuje v nekdanjem samostanskem kompleksu v Bistri pri Vrhniki. Čeprav je zaradi požarov in potresov od izvirne srednjeveške zasnove do današnjih dni ohranjen le del gotskega križnega hodnika, je še vedno slutiti veličino starodavnega samostana. Obiskovalci si lahko ogledajo tako gozdarski, lesarski, ribiški, elektro, tekstilni, tiskarski ter prometni oddelek kot tudi Slovenski lovski muzej in oddelek kmetijske mehanizacije.
Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU je posebna enota Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki pridobiva, hrani in ureja kartografsko, slikovno in arhivsko gradivo. Kot samostojna državna ustanova, podrejena Ministrstvu za prosveto, je bil ustanovljen leta 1946, leta 2002 pa je postal del Geografskega inštitutu Antona Melika.
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani je bil kot nekakšen zgodovinski spomin univerze ustanovljen leta 1968. Sestavljajo ga tri delovne enote: arhivski oddelek, muzejski oddelek in priročna biblioteka z dokumentacijo. Spisovno arhivsko gradivo je hranjeno v 10 fondih na okrog 600 tekočih metrih, muzejsko gradivo obsega okrog 800 eksponatov in okrog 200.000 fotografij, dokumentacijska zbirka pa hrani obsežno več milijonsko podatkovno bazo o Univerzi in njenih članicah, študentih in diplomantih, profesorjih, stavbah in drugem. Knjižnica ima okrog 4000 bibliotečnih enot iz tematike univerz, njihove zgodovine ter arhivistike in muzeologije.
Železniški muzej Slovenskih Železnic
Slovenski železničarji so se odločili za svoj muzej in zanj določili nekdanjo kurilnico Ljubljana Šiška. Železniški muzej je bil ustanovljen leta 1981 kot Odsek za muzejsko dejavnost Železniškega gospodarstva Ljubljana. Med njegovim nastajanjem je bila sprva na ogled le zbirka vozil v rotundi (polkrožni klonici za lokomotive), to je osrednjem delu nekdanje kurilnice, ki je razglašena za kulturni spomenik.
Trubarjeva domačija stoji na bregu rečice Rašica, ponikalnice, ki je kot vse vode na tem kraškem območju del povodja reke Krke. Trubarjeva domačijo sestavljajo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka in gospodarsko poslopje. V hiši je iz prejšnjih bivalnih prostorov nastala spominska soba, katere vsebina je razdeljena v tri sklope. Na zidovih je fragmentaren pregled skozi Trubarjevo življenje in delo. Z odlomki iz njegovih knjig in risbami so označeni glavne postaje njegove življenjske poti, njegovo delo; poudarek je na izidu prve slovenske knjige,in čas. V stebrih so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1986. V vitražnih oknih, najdragocenejšemu delu sobe, pa upodobljeni vsi najpomembnejši Trubarjevi sodobniki. Gre za krog ljudi, od katerih so nekateri vplivali nanj s svojim delom, mu pri delu nudili pomoč, z njim neposredno sodelovali ali ga preganjali.
Farmacevtsko - medicinska zbirka Bohuslava Lavičke
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je bila ustanovljena leta 1945 na pobudo in s prizadevanji tedaj vodilnih slovenskih umetnikov, ki so se izobrazili na različnih akademijah predvsem v Srednji Evropi in so tako že na začetku prinesli na novoustanovljeno šolo različne umetniške izkušnje in znanja. V času svojega obstoja je Akademija večkrat spremenila ali dopolnila svoje ime, skladno z razvojem pa se je tudi širila. Danes obsega oddelke za slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje (smeri vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje) in restavratorstvo.
Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima glavne razstavne prostore v Kranju –Mestna in Prešernova hiša, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi Gorenjski:
Prešernova rojstna hiša v Vrbi, Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah, Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Oplenova hiša pod Studorom in Planšarski muzej v Stari Fužini. Svoje poslanstvo gradimo na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in prešerniane. Muzej je usmerjen v nenehno komuniciranje z okoljem - dediščino predstavljamo z razstavami, publikacijami, na delavnicah, študijskih krožkih in predavanjih. Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov renesančne arhitekture na Slovenskem. Na ogled je Renesančna dvorana ter tri stalne razstave: dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893 - 1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. Možno si je ogledati tudi Kostnico ob farni cerkvi. V pritličju je galerija, namenjena občasnim razstavam.
Gornjesavski muzej Jesenice izvaja muzejsko dejavnost za področje zgodovine železarstva in rudarstva, tehnike za območje občin Jesenice in Kranjska Gora, zgodovine slovenskega planinstva, za področje mestne in krajevne zgodovine gornjesavske doline, za področje etnologije, geologije in paleontologije gornjesavske doline.
. Loški muzej Škofja Loka, ustanovljen leta 1939, je muzej kompleksnega tipa, ki ima bogato arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko, velik poudarek pa daje tudi redni galerijski dejavnosti. Muzej skrbi za varovanje premične naravne in kulturne dediščine škofjeloškega območja, ki je v preteklosti kar 830 let (od leta 973 do leta 1803) pripadalo bavarski škofiji Freising. Svoje prostore ima na Loškem gradu, ki se prvič omenja že leta 1215 kot "castrum firmissimum", kar pomeni zelo močno utrjen grad
Muzejska zbirka v Železnikih je v lasti Muzejskega društva Železniki, stavba pa v lasti občine Železniki. Nahaja se v fužinarski hiši iz prve polovice 17. stol., Plavčevi hiši. Občina preko Javnega zavoda Ratitovec skrbi za materialne stroške ter sredstva za plače zaposlenih, sama pa vodi celovito prenovo muzejske stavbe, ki poteka zadnja leta. V prostorih muzeja je tudi Turistična poslovalnica, v kateri lahko kupite spominke ter predvsem čipke iz Železnikov, ki jih prodaja Turistično društvo Železniki. V pritličju si lahko ogledate železarski oddelek. Prikazana je skoraj 600-letna zgodovina železarstva od kopanja železove rude, transporta in taljenja, predelave surovega železa v fužini v polizdelke in izdelava končnih izdelkov v kovačnici ali vigenjcu. Predelovalna obrata fužina in vigenjc sta prikazana z delujočo maketo.
V baročni graščini v starem delu Radovljice sta Čebelarski muzej z bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, ki ga zaznamujejo svetovno priznani čebelarji, panjske končnice in avtohtona pasma čebele, ter Mestni muzej s stalno zbirko o življenju in delu Radovljičana, razsvetljenca, zgodovinarja in prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta (1756–1795). V zgodovinsko jedro Radovljice je postavljena tudi meščanska Šivčeva hiša, pomemben spomenik poznogotskega stavbarstva pri nas, z likovno galerijo, stalno zbirko ilustracij in poročno dvorano. Kovaški muzej v Kropi prikazuje zgodovinski razvoj tehnične obdelave železa ter družbene in kulturne razmere v Kropi in njeni okolici od 15. do 20. stol. V bližini je na ogled tudi predstavitev kovanja v Vigenjcu.
Zamisel o ustanovitvi muzeja v Tržiču sta spodbudili močna obrtna tradicija in bogata tehniška ter etnološka dediščina, ki jo je leta 1952 začelo uresničevati lokalno muzejsko društvo, iz katerega je 12 let zatem nastal zavod Tržiški muzej. V Pollakovi kajži, nekdanjem obrtniškem dvorcu znane rodbine Pollak, so na ogled obrtniške zbirke (usnjarstvo, čevljarstvo, kolarstvo, oglarstvo, tekstilstvo in barvarstvo), stalna galerijska zbirka in nacionalna zimsko športna zbirka.
Notranjski muzej je splošni muzej, ki zbira muzejsko gradivo velikonotranjsko-kraške regije in zanj skrbi. Je tudi specialni muzej, ki zlasti zbira in ohranja gradivo kraškega območja in je v tem tipološko tudi krasoslovni muzej. S prenovljeno stavbo na Kolodvorski cesti 3 v Postojni bo Notranjski muzej dobil priložnost čim bolj približati obiskovalcem večplastnost slovenskega (notranjskega) Krasa, njegovo bogato naravno, arheološko, etnološko, zgodovinsko in kulturnozgodovinsko premično dediščino, ki priča o najzgodnejših začetkih jamarstva, jamskega turizma in zgodovini raziskav kraške geomorfologije, geologije in speleobiologije.
Razstavni program Mestne galerije je usmerjen predvsem v pregled aktualnega dogajanja na področju sodobne vizualne umetnosti s poudarkom na umetnikih mlajše generacije ter v tesno povezavo s prostorom, v katerem galerija deluje. Razstave zajemajo več zvrsti likovne umetnosti: od slikarstva, kiparstva, fotografije do računalniške grafike in drugih t.i. novih medijev, ki vnašajo v svet likovne umetnosti neko novo estetiko. Glede na širino programa in specifičnost prostora tako nimajo enostranskega, kakršnegakoli ožje tematskega ali drugače zamejenega koncepta, temveč narekujejo predvsem kompleksen, na kvaliteti temelječ vpogled v slovensko in tujo umetniško produkcijo (z vsaj eno razstavo letno), s čimer so v program vključene tudi razstave avtorjev, ki izhajajo iz goriškega prostora. Doslej je že kar nekaj uveljavljenih in manj uveljavljenih umetnikov prav v naši galeriji uspelo realizirati svoje zamisli in sanjske projekte, saj jim specifična krožna oblika galerijskega prostora predstavlja poseben ustvarjalni izziv in omogoča zelo intimno izkušnjo z umetninami.
Sedež Goriškega muzeja je na gradu Kromberk pri Novi Gorici. Grajska stavba je po zasnovi in videzu renesančna, zgrajena na začetku 17. stoletja, delno na temeljih starejšega gradu iz 13. stoletja. V 1. in v 2. svetovni vojni je bil grad požgan.
Ogled stalne zbirke Kobariškega muzeja se začne v prvem nadstropju, v prireditvenem prostoru in Kobariških sobah, kjer je predstavljena zgodovina Kobarida. Pripoved o soški fronti se začenja v Krnski sobi, Bela soba predstavlja bojevanje v gorah, Soba zaledja življenje vojakov za prvimi bojnimi položaji, Črna soba pa je namenjena opozarjanju na vojne strahote.
Idrijski oddelek muzeja obsega stalne in začasne postavitve v danes prenovljenem grajskem kompleksu, kjer je na ogled stalna razstava Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije, za katero je Evropski muzejski forum muzeju podelil nagrado fundacije Luigi Micheletti za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine leta 1997. Muzej upravlja in skrbi za mnoge tehniške in kulturne spomenike v Idriji, med njimi so idrijska kamšt, zbirka obnovljenih rudniških strojev in naprav v jašku Frančiške,rudarska hiša ter Partizanska tiskarna Slovenija na Vojskem. Oddelek v Cerknem zaobjema Cerkljanski muzej, v katerem sta na ogled dve stalni razstavi: Cerkljanska skozi stoletja in PUST JE KRIV! – Pripoved o cerkljanskih laufarjih, prav tako pa cerkljanski oddelek vabi v Zakojco pri Cerknem, kjer stoji domačija pisatelja Franceta Bevka. Pred kratkim pa smo za oglede ponovno odprli rekonstruiran spomenik iz časa 2. svetovne vojne – Partizansko bolnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem.
Pilonova galerija Ajdovščina združuje dve mestni - tipični obrtniški - hiši, prva je Pilonova domačija, kjer je delovala pekarna slikarjevega očeta. Obe fasadi sta ločeno ohranjeni, tako kot tudi notranjost slikarjeve domačije z vsemi detajli, stopnicami, stropovi ipd. Avtor prenove obeh hiš v galerijo in izgradnje prizidka-razstavišča je arh. Svetozar Križaj (1921-1996), ajdovski sosed Pilonovih, ki je za to delo prejel l. 1976 Plečnikovo nagrado. V utemeljitvi je bilo poudarjeno arhitektovo "občutljivost, s katero se je lotil naloge, Pilonovo galerijo odlikujejo preprostost, neposrednost in občutek za mero ter okolje". Pilonova galerija Ajdovščina je nastala iz umetniške zapuščine, ki jo je sin Vena Pilona po očetovi smrti l. 1970 podaril mestu Ajdovščina.
Prvi Muzej za Tolminsko je bil ustanovljen leta 1950. Od leta 2000 deluje pod imenom Tolminski muzej in ima sedež v nekdanji Coroninijevi graščini sredi Tolmina. Hrani bogato kulturno dediščino Posočja. Pokriva območja občin Tolmin, Kobarid in Bovec. Strokovno pokriva področja arheologije, zgodovine, etnologije in umetnostne zgodovine. Poleg zbirk in razstav v matični hiši skrbi tudi za več zunanjih zbirk in objektov: Arheološki muzej Most na Soči, Domačijo Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci in Rojstno hišo Simona Gregorčiča na Vrsnem. Muzej je pripravil še stalno razstavo v Jakovkni hiši v Podbrdu, muzejsko postavitev v trdnjavi Kluže pri Bovcu, tik pred odprtjem pa je še Stergulčeva hiša z muzejskim prikazom zgodovine Bovškega. V matični stavbi Tolminskega muzeja je na ogled stalna razstava Naplavine obsoške zgodovine. Razstava je razdeljena na tri sklope. Arheološki je namenjen predstavitvi Posočja od starejše kamene dobe do prihoda Slovanov, ki so dokončno oblikovali etnično podobo Posočja
Obalne galerije Piran so osrednja galerijska ustanova v slovenskem Primorju. Ustanovljene so bile leta 1974, delovati pa začele 1976. Temeljna programska usmeritev je prirejanje preglednih razstav slovenskih umetnikov srednje generacije, osebnih razstav mlajših likovnikov in retrospektiv vodilnih primorskih in slovenskih ustvarjalcev, razstav starih mojstrov,
s predstavitvami pomembnih tujih avtorjev oz. tematskih sklopov pa spremljajo tudi mednarodno likovno dogajanje. Ukvarjajo se z založništvom in pripravljajo uveljavljene mednarodne
prireditve (kiparski simpozij Forma viva, Piranski dnevi arhitekture, slikarski Ex-tempore). Z odmevnimi razstavami ne zaznamujejo le likovnega življenja na obali, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru.
Muzej je bil ustanovljen v začetku leta 1911, leto po uspešni razstavi v Kopru z naslovom “PRVA ISTRSKA DEŽELNA RAZSTAVA”, kjer je bila med drugim predstavljena kulturna dediščina Istre. Tedanja koprska občina je ustanovila MESTNI MUZEJ ZA ZGODOVINO IN UMETNOST (MUSEO CIVICO DI STORIA E D`ARTE), ki so mu po 1. svetovni vojni dodelili palačo Belgramoni - Tacco, v kateri domuje še danes. Leta 1954 je nekdanji Mestni muzej prerasel v OKRAJNI MUZEJ KOPER, leta 1967 pa se je preimenoval v POKRAJINSKI MUZEJ KOPER in deluje na področju občin Koper, Izola, Piran, Divača, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA
UMETNOSTNOZGODOVINSKA ZBIRKA
KULTURNOZGODOVINSKA ZBIRKA
ZBIRKA NOVEJŠE ZGODOVINE JUŽNE PRIMORSKE
MUZEJSKA ZBIRKA PREMORSKE
Pomorski muzej Piran preučuje zgodovino pomorstva ter z njim in z morjem povezane sredozemske gospodarske panoge, kot so: ladjedelništvo, ribištvo, solinarstvo, oljarstvo, prevozništvo, trgovina, predelovalna industrija idr., kot tudi druge družbene in kulturne z njimi povezane dejavnosti; zbira in ohranja predmetno in nepredmetno kulturno dediščino vseh naštetih področij. V palači Gabrielli v Piranu, kjer je sedež muzeja, so predstavljene osrednje stalne razstave: podvodna arheologija, zgodovinska, etnološka in umetnostnozgodovinska zbirka o pomorstvu od srednjega veka do konca 2. svetovne vojne ter etnološka ribiška zbirka.
