Šokantne skrivnosti prehranske industrije
S pulitzerjem nagrajeni novinar New York Timesa Michael Moss v svoji knjigi Sol, sladkor, maščoba: Kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost? razkriva nekatere skrivnosti multinacionalnih prehranskih podjetij, ki z iskanjem ’točke blaženosti’ povzročajo vse večjo odvisnost od hrane in epidemijo debelosti.
Michael Moss, ki je dobil za svoje delo Pulitzerjevo nagrado, je tri leta analiziral podatke za svojo knjigo Sol, sladkor, maščoba: Kako prehranski giganti povzročajo zasvojenost? in v njej natančno opisal skrite trike, ki jih uporablja prehranska industrija, da bi spodbudila porabo hrane. Od preoblikovanja fizične oblike soli do kemijske spremembe sladkorja in skrivnost o tem, zakaj čips ob ugrizu ustvari tako privlačen zvok hrustanja. Po pogovoru s predstavniki, znanstveniki in tehnologi največjih multinacionalnih prehrambenih podjetij, je odkril tudi, da je bistvo korporativnih strategij v kombinaciji soli, sladkorja in maščob.
Kot pojasnjuje, ta podjetja celo uporabljajo magnetnoresonančno slikanje možganov, da bi preučili, kakšen vpliv ima hrana na možgane in na občutke posameznika. Slikanje namreč pokaže, kateri del možganov je aktiven in kako aktiven je ob uživanju različne hrane. Tako so ugotovili, da sladkor na možgane deluje podobno kot kokain. Cilj proizvajalcev industrijske hrane je ustvariti popolno razmerje med hrano in občutkom sreče posameznika, ki ga hrana povzroča. Po njegovem je na ta način prehrambena industrija postala obsedena z iskanjem ’točke blaženosti’ ob uživanju hrane.
Da bi ugotovili pravo razmerje sladkorja v hrani, ki povzroča občutke blaženosti, so opravili tudi številne ankete med kupci in ugotovili, da je ta odvisen tudi od kulturoloških in demografskih posebnosti trga. Tako je lahko točka blaženosti na različnih območjih drugačna. Prebivalci na jugu Kitajske imajo na primer občutljivejša čutila za sladko kot tisti na severu, zato na podlagi teh raziskav prilagajajo količino sladkorja v živilih na različnih trgih. Ugotovili so tudi, da se točka blaženosti razlikuje še glede na starost potrošnikov. Pri otrocih se tako pojavi ob 36 odstotkih sladkorja v hrani, kar je trikrat večja količina kot pri večini odraslih.
-----
Moss svetuje, da se izogibate industrijsko predelani hrani in živilom, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob, uživate pa čim bolj naravno in nepredelano hrano. Kot pravi, se tega recepta za zdrav način življenja držijo tudi vodilni menedžerji živilske industrije, ki se teh nevarnosti dobro zavedajo.
