Ko smo Samu Fakinu, ministru za zdravje, predali seznam zahtev naših bralcev, je dejal:
»To bo eden izmed sistemskih ukrepov, ki se je morda rodil prav danes.«
V enem izmed posvetovalnih teles ministrstva bodo namreč po novem glavno besedo dobili predstavniki bolnikov.
Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.
Na Slovencu smosdanes zaokrožili tri mesece trajajočo akcijo zbiranja mnenj, pobud, pozivov in zahtev, naslovljenih na ministra za zdravje Sama Fakina – v želji po čim boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kolikšna je verjetnost, da se bodo pričakovanja glede pospešene odprave kratkih stikov, anomalij in nepravilnosti, ki otežujejo delovanje zdravstva, začenši z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami, uresničila?
Minister Fakin je zagotovil, da bo prejeta stališča, strnjena na 100 straneh, ki so jih prispevali bralci zdravstvenega portala na naši facebook strani, skrbno proučil in jih vključil v nadaljnja usklajevanja, ukrepe in poteze za izboljševanje delovanja, kakovosti in varnosti na področju, za katerega je odgovoren. Prejeto gradivo in v njem vsebovana sporočila razume kot izhodišče za začetek dolgoročnega dialoga s civilno družbo oziroma s predstavniki pacientov.
Naši bralci so svoja stališča in pobude za ukrepanje predstavili na facebook strani zdravstvenega portala pod objavo z naslovom »Od novega ministra za zdravje pričakujem« pa tudi pod ostalimi objavami, vezanimi na posamezne teme, ki smo jih potem strnili na 100 straneh posebne publikacije.
Minister Samo Fakin nam je osebno zagotovil, da bo stališča, ki so jih prispevali bralci zdravstvenega portala, skrbno proučil in jih vključil v nadaljnja usklajevanja, ukrepe in poteze za izboljševanje delovanja, kakovosti in varnosti na področju, za katerega je odgovoren.
Prejeto gradivo in v njem vsebovana sporočila razume kot izhodišče za začetek dolgoročnega dialoga s civilno družbo oziroma s predstavniki pacientov; vsem, ki ste se odzvali v sklopu našega tri mesece trajajočega projekta, se tudi minister zahvaljuje za vloženi trud in sodelovanje.
Današnja primopredaja je vsebovala močno simboliko, saj smo (na stotih straneh) lahko med drugim potegnili zanimivo vzporednico s prvimi stotimi dnevi ministrovanja. Zdaj pa je napočil čas za celovito ukrepanje, v katerem želijo biti soudeleženi tudi civilna družba, pacienti in njihovi zastopniki.
Zato se v tem kontekstu zdi spodbudno načrtovanje enega izmed posvetovalnih teles ministr(stv)a, v katerem bodo glavno besedo imeli predstavniki bolnikov. »To bo eden izmed sistemskih ukrepov, ki se je morda rodil prav danes,« je v pogovoru za zdravstveni portal ocenil minister za zdravje, ki namerava v omenjeno posvetovalno telo povabiti predstavnike desetih združenj bolnikov.
Med najbolj izpostavljenimi problemi, na katere opozarjajo bralci portala, tudi s konkretnimi primeri, so čakalne dobe. Kaj se obeta na tem področju? Bo ministru do prihodnjega septembra res uspelo čakalne dobe prepoloviti, v dveh letih pa jih tako rekoč izničiti?
»Če bomo vsi poprijeli tam, kjer je treba, torej pri načinu dela v ambulantah, pri povečanju števila prvih pregledov na ambulantni dan v specialističnih ambulantah, če bomo izkoristili dodatni denar, ki je na voljo, bo tako. Dodatnega denarja za skrajšanje čakalnih dob na ambulantne pregled je namreč dovolj – lahko jih spravimo na nič,« zagotavlja minister, pri čemer dodaja: »Bo pa verjetno treba malo več ali malo drugače delati.«
Po njegovem prepričanju čakalne dobe doslej (predvsem pri izvajalcih) niso bile dovolj v središču pozornosti, vsaj ne toliko, da bi avtomatično vedeli, kje so te najdaljše in kaj je treba narediti za njihovo odpravo.
Zato je Fakin v zadnjih treh mesecih na srečanjih z generalnimi in strokovnimi direktorji bolnišnic začel »ta fokus spreminjati in ga usmerjati na čakalne dobe, kar naj bi postalo del normalne poslovne rutine. Do zdaj ni bilo tako. Spremeniti je treba kulturo, organizacijo in dodati nekaj denarja – in zadeva bi morala uspeti.«
Katerim zakonom in katerim sistemskim spremembam – poleg čakalnih dob – pa nameravajo na ministrstvu nameniti absolutno prednost?
Največ težav je z upravljanjem, načrtovanjem, z javnimi naročili in z izgubami v bolnišnicah, zato po prednostnem spreminjanju kličejo predvsem problemi, povezani z upravljanjem bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov, meni Fakin.
Pri iskanju rešitev so se po njegovih besedah kot najbolj smiselni pokazali modeli upravljanja, kakršne poznamo v gospodarstvu. Pri teh modelih, ki naj bi jih v prihodnje privzeli tudi v zdravstveni sferi, so ključne osebna odgovornost uprave, osebna odgovornost članov nadzornega sveta in možnost, ki jo ima v rokah uprava – za individualno nagrajevanje posameznikov, ki delajo bolje od drugih.
»V gospodarskih družbah je stimuliranje delavcev, ki dosegajo boljše rezultate, že nekaj povsem običajnega. Ta pristop pa prinaša tudi grenko plat – odvzemanje stimulacije tistim, ki ne dosegajo dobrih rezultatov. In če to deluje v gospodarskih družbah, res ne vidim razloga, zakaj tak način upravljanja ne bi deloval tudi v javnem sektorju,« meni Samo Fakin.
V sklopu vprašanja, kako bo v prihodnje poskrbljeno za odpravo problemov in anomalij pri javnih naročilih, se je minister navezal na načrtovane spremembe v smislu opolnomočenja direktorjev.
»Ko bomo opolnomočili direktorje in na to 'prilepili' odgovornost, problema javnih naročil verjetno ne bo več. Zdaj so direktorji pod pritiskom posameznih predstojnikov. In tehtajo. Zdaj se bojijo težav, ki bi jih lahko imeli s predstojnikom, medtem ko bo po uvedbi novega zakona postala aktualna skrb zaradi težav z nadzornim svetom, ki bi jim lahko sledila tudi izguba dobre plače,« opozarja minister.
Predrugačena odgovornost odgovornih bo v prihodnje dobila odraz tudi v drugačnem, višjem plačilu. Konkreten primer, ki ga omenja Samo Fakin: »V UKC Ljubljana je povprečna letna plača 30.000 evrov bruto. Generalnega direktorja zdaj dobimo za plačilo v višini 60.000 evrov bruto, medtem ko bo po novem njegovo plačilo štirikratnik povprečne plače, torej 120.000 evrov bruto. To ni veliko glede na odgovornost, ki jo bo moral prevzeti. Po drugi strani pa je jasno, da so ljudje za 120.000 evrov plače pripravljeni delati veliko, marsikaj.«
Po drugi strani pa smo želeli slišati kaj več o drugačnih ukrepih, tudi o tem, kaj nameravajo na ministrstvu ukreniti zoper poplavo administrativnih ukrepov, ki zdravnikom jemljejo čas, ki bi ga morali namenjati bolnikom.
»Z izvajalci in ZZZS se bomo sestali in poskušali še enkrat pretehtati, kaj od tega administriranja lahko poenostavimo oziroma naredimo tako, da bi to teklo 'v ozadju'. V javnosti smo na to temo v zadnjem času lahko slišali vrsto pavšalnih ocen, kar ni dobro – osebno sem zagovornik meritev in ne pavšalnega ocenjevanja. Če je določeno administriranje potrebno, potem ga je pač treba izvesti.«
Vendar aktualna opozorila splošnih zdravnikov oziroma zdravnikov družinske medicine pripovedujejo drugačno zgodbo, opozarjajo na nevzdržne razmere v osnovnem zdravstvu, zato nas je zanimalo, kako se minister za zdravje namerava pogovoriti z njimi in jim pomagati.
»Njihovo delo je treba analizirati. Šele na podlagi resnih strokovnih analiz in potem, ko bomo vse soočili z dobljenimi podatki, se bomo lahko dogovorili, kaj je 'normalno',« pravi Fakin, ki je ta teden na to temo imel sestanek z direktorji zdravstvenih domov.
Sicer pa se je danes odvijala tudi seja skupščine ZZZS, kjer so razpravljali o finančnem načrtu za letu 2018; zanimalo nas je, ali se odnos med ministrstvom za zdravje in zavodom za zdravstveno zavarovanje glede na to, da je bil dolga leta zelo zaostren, kaj spreminja. Samo Fakin trdi, da je sodelovanje dobro.
»Z generalnim direktorjem ZZZS sem v stalnem stiku, trenutno sta aktualni dve stvari. Odvija se analiza čakalnih dob po vsej Sloveniji, po vseh strokah, kajti želimo videti, ali je morda med regijami kaj rezerve v organizaciji dela – in že zdaj ugotavljamo, da je. Druga stvar pa se tiče sprejemanja finančnega načrta ZZZS za prihodnje leto; ta bo zagotovil dvig plač zaposlenim v zdravstvu – ob sočasnem povečanju produktivnosti za skrajšanje čakalnih dob, kar pa je naš ključni cilj.«
Fakin ob tem dodaja: »Aktualna je (še vedno) moja tiha želja iz časov, ko sem še vodil ZZZS, in sicer, da zavod prevzame obračunske modele. Menim, da mora cene izračunavati ZZZS – tako, kot to velja povsod po svetu, kjer imajo zavarovalniški sistem. In to bomo zavodu za zdravstveno zavarovanje tudi omogočili. Trenutno že poteka modernizacija obračunskega modela na bolnišnični ravni in za nekatere specialistične ambulante.«
Kaj pa splošni dogovor, v sklopu katerega se partnerji na področju zdravstva vsako leto dogovarjajo o ključu za razdelitev denarja, kjer ima, zdaj že kar po nenapisanem pravilu, zadnjo besedo vedno vlada? Namerava minister za zdravje to spremeniti?
»Tako je. Predvidena je sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo prišla na vrsto v prvi polovici leta 2019. Mislim, da je treba stvari poenostaviti – nihče izmed partnerjev pa si ne more privoščiti, da bi porabil več denarja, kot ga je na voljo. Gabarit je točno določen. Upam, da bomo z rednim sestankovanjem, s katerim smo že začeli, prišli do skupnih ciljev – in ne, da vsak izmed partnerjev forsira tisto, kar je zanj v tem trenutku pomembno. Zahteva zdravstvenega sistema je, da ljudje pridejo čim prej na vrsto, da sta zagotovljeni krajevna in finančna dostopnost ter kakovost zdravstvene storitve,« opozarja Fakin.
Aktualna je tudi odločitev o programu otroške srčne kirurgije, ki temelji na tem, da se program tudi v prihodnje odvija v sklopu UKC Ljubljana. Kako pa je z načrtovanim sodelovanjem z bližnjimi državami in tamkajšnjimi centri, ki pokrivajo to področje medicine?
»Kar se tiče možnosti za sodelovanje s Hrvaško, s čimer bi si zagotovili večjo kritično maso bolnikov, velja dogovor, da se obe ekipi, ki se ukvarjata z otroško srčno kirurgijo, slovenska in hrvaška, dobita po 15. januarju in takrat dorečeta, kako naj bi to sodelovanje teklo," je za Zdravstveniportal.si danes povedal minister Samo Fakin.
In kaj meni minister o tem, kako varno je trenutno delovanje programa otroške srčne kirurgije, je mogoče verjeti zagotovilom UKC Ljubljana, da je poskrbljeno za kakovost in varnost zdravljenja bolnih malčkov?
»Seveda so možnosti, da se kje zaplete – zato od UKC pričakujemo, da bo izvajal stalni nadzor in spremljal potek programa za otroško srčno kirurgijo. Da bi zagotovili še dodatno varnost, kar je pomembno tudi ali predvsem zaradi staršev bolnih otrok, pa načrtujemo še občasni zunanji strokovni nadzor, ki bo pazil predvsem na morebitne odklone,« poudarja minister za zdravje Samo Fakin.
Z zunanjimi strokovnjaki se trenutno dogovarjanje o izvajanju zunanjega strokovnega nadzora še odvija, tako da za zdaj po Fakinovih besedah še ni mogoče reči, kdo bo skrbel za ta nadzor, ki pa ga »bomo zagotovo vzpostavili v začetku leta 2019«.
Nasploh pa morajo biti po Fakinovem prepričanju spremembe v zdravstvu, najsi gre za otroško srčno kirurgijo ali za obračunske modele, za skrajševanje čakalnih dob ali za izboljšave na področju upravljanja, vedno v dobro bolnikov – sicer je to signal, da ukrepi ne gredo v pravo smer.
Zanimalo nas je, ali bo v prihodnje tudi v resnici tako. Odgovor je bil kratek in jedrnat: »To je moje osnovno vodilo že 30 let. Zdaj sem na položaju, ko to lahko tudi uzakonim.«
Po Fakinovem prepričanju morajo biti spremembe v zdravstvu vedno v dobro bolnikov – sicer je to signal, da ukrepi ne gredo v pravo smer.
Zanimalo nas je, ali bo v prihodnje tudi v resnici tako. Odgovor je bil kratek in jedrnat: »To je moje osnovno vodilo že 30 let. Zdaj sem na položaju, ko to lahko tudi uzakonim.«
