Res je žalostno, da otroci ministra Bandellija jokajo. Toda morda zaradi njegovega odstopa v prihodnje ne bo jokalo veliko drugih odraslih in otrok, ki bi jih takšen minister oškodoval in diskriminiral. Pomagalo bi tudi, če bi ministrovi otroci jokali zaradi pravega razloga. Na primer zato, ker je njihov oče ravnal kot avtokrat, ki si javne funkcije ne zasluži. Kar je bilo v ZDA in v Evropi jasno že v 18. stoletju. V Sloveniji pa očitno nekaterim še danes ni.
»Minister Bandelli je diskriminiral - ga bo Šarec še podpiral? Si je z dvema zapisoma na družbenih omrežjih Marko Bandelli, minister za kohezijo v vladi Marjana Šarca, vendarle izkopal prerani politični grob?«
Tako smo zapisali pred nekaj dnevi, ko je izbruhnila »afera Bandelli«. Danes vemo, da Šarec Bandellija ne podpira več. In da je Bandelli pod pritiskom Šarca tudi odstopil.
Šarec je Bandellija na to, naj pazi, kaj izraža na družbenih omrežjih, opozoril že v pogovoru za enega od medijev v nedeljo po sestavi vlade. Potem mu je 12. oktobra, po aferi z uporabo modrih luči, poslal prvo pisno opozorilo. »Zdaj sem se pa odločil, da je prav da odide,« je dan pred Bandellijevim odstopom dejal Šarec.
To je bila precej pogumna poteza. Tudi predsedniki vlad, ki so imeli manj pisane koalicije, kaj šele vlado, ki je dejansko manjšinska, si v preteklosti niso upali storiti kaj podobnega. Šarčeva poteza je še toliko bolj hrabra tudi zato, ker imajo ministri Stranke Alenke Bratušek, kot smo že opozarjali, dejansko položaj nekakšnih »nadministrov.«
