Štirje najodmevnejši primeri onesnaženih območij v Sloveniji:
- Celjska kotlina: Problemi onesnaženja so na območju prisotni zaradi kemične in metalurške industrije, za glavna onesnaževalca na območju pa veljata Cinkarna Celje in železarna Štore. Najbolj degradirano je območje stare Cinkarne v središču Celja. Po podatkih občinskega programa za varstvo okolja izpred nekaj let so kritične vsebnosti različnih težkih kovin prisotne v radiju približno dveh kilometrov od omenjenega območja. 20. februarja letos je državni zbor na pobudo poslanke SMC Janje Sluga in brez podpore vlade sprejel zakon o okoljski sanaciji Celjske kotline.
- Mežiška dolina: Območje Mežiške doline je onesnaženo zaradi rudarske, metalurške in železarske dejavnosti na Ravnah,
da so na omenjenem območju vsebnosti svinca do tisočkrat, vsebnosti cinka pa do stokrat višje od slovenskega povprečja. Avgusta 2017 je slovensko javnost presenetil podatek, da so pristojni povišane vsebnosti svinca ugotovili v krvi petine triletnikov iz Zgornje Mežiške doline.
- Zasavje: V Trbovljah sta glavni vir onesnaženja zraka s trdnimi delci in žveplovim dioksidom v preteklosti predstavljala Termoelektrarna Trbovlje (Tet) in Lafarge Cement. Cementarna je po izgubi okoljskega dovoljenja leta 2015 zaprla svoja vrata, decembra lani pa je na upravnem sodišču izgubila tudi tožbo proti državi zaradi delne odločitve agencije za okolje (Arso). Trboveljska termoelektrarna je bila od decembra 2014 v likvidaciji, svoja vrata je zaprla sredi leta 2016. Od 1. januarja 2018 Tet sicer ni več v likvidaciji in posluje kot normalna gospodarska družba.
- Šaleška dolina: V Šoštanju in Velenju se zaradi Termoelektrarne Šoštanj (Teš) spopadajo s povišanimi vsebnostmi trdnih delcev in žveplovega dioksida. Že leta 2012 je Greenpeace izračunal, da naj bi Teš 6 med obratovanjem letno povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev, kar v 40 letih obratovanja pomeni od 1.320 do 1.920 smrtnih žrtev. Teš je izračune omenjene organizacije takrat zanikal.
