Oražni grafiti po spomenkih

 Zgodilo je nekaj groznega ne zaslišanega... Nekdo je skrunil spomenike pretekle zgodovine.

Odzval se je predsednik republike Borut Pahor. "Skrunjenje spomenikov ni svoboda političnega izražanja, temveč je njeno ogrožanje. Pri tem ne gre samo za vandalizem v ožjem pomenu besede, ampak za nesprejemljivo in prepovedano obliko izražanja političnih prepričanj," je zapisal na svojem računu na Twitterju.  

To ni prvič, da so se neznanci znesli nad spomeniki v prestolnici. Že štirikrat je bil namreč oskrunjen spomenik žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu.

Zamenjali smo sistem. Se spomnite? Takrat bi morali te spomenike pospraviti tja, kjer jim je mesto - nekam, kamor bi jih lahko hodili gledat tisti posamezniki, ki se jim kolca po socio-komunizmu. Povsod, kjer se je prebudila demokratična miselnost, so to naredili. Še več, totalitarne simbole so prepovedali, ker se zavedajo, da lahko prav to pripomore k obuditvi zločinskih sistemov. 

p.s. Pravijo, da smo imeli v Sloveniji tudi Fašizem (vsaj na Primorskem) Zakaj tam ni spomenikov fašizmu, če je to del zgodovine?

Zakaj leve stranke v parlamentu ne morejo obsoditi enako vseh totalitarizmov, kot jih je že obsodil v Resoluciji tudi Evropski parlament leta 2009, torej enako fašizma, komunizma in nacizma, pa bi bil že zdavnaj mir v Sloveniji? Očitno ta razklanost v naši družbi  levičarski eliti hudičevo odgovarja za ohranitev oblasti.

 Tudi nacisti imajo svojo nacistično zgodovino. Ali naj bodo nanjo ponosni? Vsekakor ne.  In nanjo tudi niso ponosni. Spomenikov,  ki bi poveličevali naci režim, v Nemčiji ne boš videl, razen morda v kakem muzeju. Poveličevanje nacizma je v Nemčiji kaznivo.

Vedno se moramo sramovati morilcev in kriminalcev. Za razliko nekaterih, ki jih še vesno obožujejo in volijo na oblast. Zgraditi muzej morilcev, za in v opomin za naslednje rodove, saj narod, ki se iz zgodovine ničesar ne nauču se mu zgodovina ponavlja.

Ne zagovarjamo tega dejanja

A, ko oni zažigajo križe,  ko Mariji z Brezij dajo podgano v naročje, a to je pa častno kulturno dejanje?

Skrunitev različnih obeležij v Sloveniji ni nikakršna noviteta. Spomnimo se samo zažganega Strunjanskega križa, pa podgano v Marijinem naročju, sovražnih grafitov na pročeljih cerkva, ter nedavne svinjske glave na podstavku spomenika Borisa Kidriča v Kidričevem.

A levica zna svoj aktivizem zaviti in prodati kot “umetniško stvaritev”, ki jo razumejo zgolj posvečeni, javnim izkazovalcem protirevolucionarnih in komunističnih čustev pa so bližje bolj enostavne in surove metode ter parole.

Morda s tem hočejo poudariti, da so takšni – primitivni, surovi – bili tudi komunistični krvniki, kakršen je Boris Kidrič. A dandanes tovrsten političen aktivizem levica, preko njej pripadnih dominantnih medijev, zlahka proda kot primitivni vandalizem, ki skruni skupen spomin, “ki je naša skupna osnova za pogled v prihodnost,” kot so denimo Socialni demokrati zapisali v sporočilu za javnost.

Še najbolj po nepotrebnem je bilo oskrunjeno obeležje sestreljenega pilota JLA slovenske krvi, Tonija Mrlaka. Motiv je sicer jasen – socialistična levica njegovo tragično zgodbo izrablja za majanje vere v osamosvojitev Slovenije. A skrunitev obeležja ji pomaga megliti dejstvo, da se je Mrlak v vojni za Slovenijo pač znašel na napačni strani, za kar je plačal ceno, kakršno pač v vojni uniformirani deležniki plačujejo. Ta cena je morda visoka, za njegovo družino zagotovo previsoka. Ni pa prav, da se njegova usoda, na eni ali drugi strani, zlorablja v ideološke namene.