Partijski raj Jugoslavije

Seveda se zavedam, da tile zapisi ne bodo sprejeti pri vseh z navdušenjem in veseljem, saj rušijo tisti del njihovega življenja in bližnje preteklosti, katere se spominjajo z nostalgijo in lepimi spomini iz otroštva, ko jim je babica prinesla Kinder jajčko iz Avstrije. Pa saj niso sami krivi.

Predvsem je kriv šolski sistem, ki je temeljil na »socialistični vzgoji mladine«. Tako za veliko večino obdobja šolstva v bivši Jugoslaviji velja dejstvo, da je temeljilo na »duhu marksistično leninistečne ideologije«

Cilji vzgoje predšolskih otrok ,pionirjev in mladine so tako bili » Čuvanje, utrjevanje in razvijanje demokratičnih, socialnih in nacionalnih pridobitev narodnoosvobodilne borbe«, največja pozornost pa je bila namenjena izobraževanju mladine v duhu KOMUNIZMA in ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega boja v različnih oblikah, v  šoli in v prostem času .

Množične organizacije, recimo Pionirska in mladinska v osnovnih šolah, so bile nadgrajene s sindikalnimi organizacijami, delovnimi brigadami , kjer so mladino učili temeljev socializma , kjer so pod krinko družbeno koristnega dela preko politkomisarjev s pranjem možganov izvajali genocid nad narodi bivše Jugoslavije, saj je bil edini cilj vzgoje mladine ustvariti JUGOSLOVANA. Torej , ustvariti narod, ki ni nikoli obstajal. Hvala Bogu jim ni uspelo. Še več, poizkus se jim je izjalovil do te mere, da so ti isti narodi svojo skupno pot zaključili na krvav način. Z vojnami, kjer se je izkazalo, da v Jugoslaviji ni nikoli obstajalo bratstvo in enakost, temveč je to bila ječa narodov, ki so zaradi okupacije Jugoslovanske Ljudske armade, bili okupirani in razvrednoteni kot narodi.

Po prevzemu oblasti, leta 1945 , so komunisti sprejeli zakon, po katerem je vsak otrok v Sloveniji, ki dopolni 16 let avtomatsko vpisan v SLOVENSKO ZVEZO KOMUNISTIČNE MLADINE. V programu je imela  zapisano zavezanost mladine k ŠIRJENJU in OHRANJANJU idej MARKSIZMA, KOMUNIZMA, REVOLUCIJE in NARODNOOSVOBODILNEGA boja. Leta 1948 se je organizacija preimenovala v LJUDSKO MLADINO SLOVENIJE, 1963 pa v ZVEZO MLADINE SLOVENIJE.

Mladinska organizacija je bila čista transmisija komunistične partije in političnih organov takratne države. Njen cilj ni bil zastopanje interesov mladine, kot bi nekdo lahko pomislil, temveč je to bila množična politična šola, kjer so izbirali, identificirali  in kasneje mobilizirali najbolj goreče pripadnike komunizma. Tako je ta Mladina korakala pod parolami tipa » ZVEZA MLADINE KORAKA POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE » in » MLADA PARTIZANSKA VOJSKA JUGOSLAVIJE«. Kot že zapisano , je ta organizacija služila za iskanje najbolj gorečih pripadnikov komunistične ideologije. Iz nje so izhajali kasnejši kadri KP v Sloveniji. (Kučan, Smole, Kocijančič…)

Še pred vstopom v mladinsko organizacijo, pa je po zgledu svojih idolov nacistov , sistem uvedel še eno anomalijo. In to že leta 1942 v Bihaču , na prvem kongresu ZDRUŽENE ZVEZE PROTIFAŠISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE.  Vsak otrok je v prvem razredu, na dan republike postal član pionirske organizacije , kjer je z ritualnim polaganjem prisege in dobivanjem rdečih knjižic, pionirske knjižice prisegel zvestobo Poveljniku vseh partizanskih čet, največjemu sinu Jugoslovanske domovine TITU.

Torej se je vsak 7 letni otrok neprostovoljno, staršev itak nihče ni vprašal, pa tudi če bi jih, je bil strah prevelik, da bi kdo zavrnil, saj si zato končal na Golem otokuali pa si izginil v nepoznano, vpisal v komunistično partijo . S tem , ko je prisegel, da bo dobri »Titov pionir«, ki se bo pridno in marljivo učil, da bo ko odraste koristil socialistični domovini Jugoslaviji koristen idiot, ki bo prikimaval nebulozam komunistične ideologije.

V vsaki učilnici, na hodniku , v jedilnici je steno krasil Titov portret, v šolah se je pozdravljalo vse do leta 1980  z pozdravom :« Za domovino s Titom naprej«. Po Titovi smrti je obveljal pozdrav »ZDRAVO«.

Simboli , kot so partizani, Tito, partija in revolucija so bili prisotni povsod. Na ulicah, imenih šol, ulic , trgov, učbenikov, literature , pravzaprav je bilo vse povezano z partizanskim bojem za domovino. Enoumje, strah, in malodušje je bilo prisotno med narodom.

Kult diktatorja Tita se je zrcalil skozi vse javno življenje, na televiziji, radiju, časopisih , knjigah. Povsod je bil Tito. Če je v učbenikih črka M simbolizirala mater, je črka T simbolizirala TITA, ne očeta. Ker on je bil oče vseh Jugoslovanov. Prav tako so bile ekskurzije, izleti in športni dnevi ideološkega značaja. Na športni dan se je šlo na partizanske grobove, na izlete v Kumrovec, na ekskurzije v partizanske bolnišnice ali v bazo 20. Obvezen je bil tudi obisk spominskih svečanosti, komemoracij, mitingov in podobnih prireditev. Vlak bratstva in enotnosti, pohodi po poteh partizanov, in druge nebuloze, ki jih je oblast izvajala za krepitev socializma so bili stalnica in neločljiv del vsakdana Jugoslovana. Tistega, ki vam ga sedaj nekateri prikazujejo kot svobodnega, demokratično usmerjenega in srečnega.

Tudi v pionirskih organizacija je bilo vse podrejeno kultu diktatorja TITA. PIL -pionirski list, Ciciban, in podobne revije. Vse je bilo v znamenju NOB in Tita. Vsak upor, vsako razmišljanje s svojo glavo je bilo deležno zgražanja in neodobravanja. Vsak dvom je pomenil nezvestobo režimu in z lahkoto si bil oklican za » nelojalnega sistemu«. Obstajali so spiski, in o tem bi lahko govorila Tarča, ne pa o izmišljenih pravljicah, katere servirajo prav ljudje, ki so do leta 1990 vsakodnevno salutirali Titovi sliki, poljubljali rdečo zvezdo in uživali sadove socializma…

Ker je tema res široka, in je treba obdelati veliko tem, se bodo ti zapisi nadaljevali. Upam, da vsaj malo odkrijejo življenje v »raju na zemlji«, kot vam ga nekateri želijo prikazati.

MATI, DOMOVINA, BOG

Živela Slovenija