Petarde in prazniik

PETARDE

No, spet se bliža Božič inin No leto in počasi se bo treba pripraviti na pokanje in bliskanje. Že nabavljamo petarde in komplete raket z ugodnim popustom. To je daleč najboljša zabava, brez katere nikakor ne bi smeli miniti nobeni prazniki, pa jo oblast iz kdo ve kakšnega neumnega razloga dovoljuje le za novoletne. In še to samo nekaj dni okoli novega leta, pa so se medtem novoletni prazniki raztegnili že na vsaj deset dni, v neketerih deželah že na štirinajst. Le zakaj ne bi smeli pokati ves ta čas? Ali pa celo od črnega petka (ki se je medtem raztegnil že na cel črni teden in bo sigurno že naslednje leto črni mesec)? In v tem času so po nam prijaznih nakupovalnih centrih v Sloveniji spet vzniknili pulti s pirotehniko, ki imajo izobešene sicer neke neumne omejitve glede starosti, kot da je to kakšna posebna ovira! (Tudi pri nakupu alkohola ni, zato se ga pa nacejamo, kot se le da.) Samo sprenevedajo se, to dobro vemo in to dobro vedo tudi prodajalci. Pa tudi oblast. Saj je vse tako preprosto, gre le za zaslužek in za davke od tega zaslužka, zdravje je manj pomembno - saj na dolgi rok bomo itak vsi mrtvi. Vsi profitirajo - prodajalci, ki zaslužijo, država, ki pobira davke in mi, ki vse te glasne igrače pokupimo in potem tako lepo prestrašimo nič hudega sluteče mimoidoče. Da živali, ki so tako super prestrašene, da od strahu kar podivjajo, sploh ne omenjam. Kot tudi ne onesnaženja zraka ob Velikem Tradicionalnem Slavnem Ljubljanskem Ognjemetu. To slutijo le pametni, mi pa na srečo nismo med njimi.

Ali smo mi krivi, da se božički in drugi v rdeče oblečeni čudaki z belimi bradami pojavijo po trgovinah že v septembru? Skupaj s čudovito kičasto okrašenimi smrekicami? Zraven eni friki prodajajo sladoled, njihovi sosedi pa pečen kostanj - ne moreš se načuditi, kako je svet pravzaprav postal zmešan. Eni pa se še kar oklepajo nekakšne tradicije prepovedi. Brez veze. Protikadilskim džihadistom je uspelo marsikaj, ampak bombaši se pa ne damo!

Ko smo že pri tradiciji, seveda ne morem mimo zapiskov Frana Milčinskega in njegove zgodbe iz starih časov z naslovom PODGABRSKI MOŽNARJI, ZAKAJ VEČ NE POKAJO. Preberite si samo tale značilni odstavek: »In pa silo radi streljajo Bogu v čast iz možnarjev - skrite imajo pri kovaču, da jim jih kdo ne vzame. Za smodnik zlože sami, in če je količkaj večji praznik, prično že na predvečer; bum bum bum! drugi dan še pred zoro in potem gre ves ljubi dan: bum bum bum! in ne mine tak dan, da ne bi temu odtrgalo prstov, onega ožgalo po licu. Skoraj vsak fant Podgabrom je od možnarjev zaznamovan - kdor ni, skoro ga je sram, da še ni.« (celotno zgodbo najdete v Zbranih spisih, knjiga 4, str. 91; DZS Ljubljana 1980).

In to je tisto, kar imamo Slovenci najrajši: gojiti trapaste tradicionalne navade, hkrati pa privzeti še najbolj neumne ameriške novotarije. In za vse to je seveda najboljša argumentacija »ja, takle mamo«. 

 Srečno novo leto 2018!