"Rezultati so zelo žalostni, revščina se je od prejšnjega leta znižala za nekaj desetink odstotka," SURS-ove podatke o stopnji revščine za leto 2017 komentira Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo in takoj doda: "To je dokaz za zgrešeno, ne pa za dobro socialno politiko, trenutno smo v konjunkturi, imamo največjo rast gospodarstva, vsi ekonomski kazalci so zelo ugodni, mi pa smo še vedno nad 13 odstotki revščine." Ker se je znižala brezposelnost, je nekoliko upadla tudi revščina, a takoj ko bo brezposelnost narasla, se bo odstotek revščine spet zvišal. Padec stopnje za tveganje revščine s 13,9 na 13,3 odstotka je po Dragoševem mnenju dokaz, da se na področju socialne politike vse dogaja stihijsko.
Za 18 odstotkov več revnih kot pred krizo
Zakaj ob 0,6-odstotnem znižanju revščine iz leta 2016 do 2017 ni razloga za veselje, Dragoš ilustrira tudi v širšem kontekstu: "Na začetku krize leta 2009 je bilo 11,3 odstotka Slovencev pod pragom revščine, danes jih je 13,3." To pomeni, da se je število revnih v teh devetih letih povečalo za več kot 17 odstotkov, opozarja Dragoš, saj je z 223.000 zraslo na 268.000 oseb. V Evropi se je število revnih od leta 2009 do 2015 povečalo le za en odstotek: "Mi smo tu rekorderji," pravi Dragoš.
Več revnih med samskimi, enočlanskimi družinami in samozaposlenimi
Velik škandal je, da v času največje gospodarske rasti revščine ne moremo znižati niti za en odstotek. Dragoš meni, da je vzrok v tem, da socialna politika namenoma zavira rast socialnih transferjev: "Socialna pomoč je še vedno 297 evrov, za par mesecev zvišanja morajo ljudje vlagati prošnje za trenutnih 380." Dragoš ob tem opozarja še na skupine ljudi, v katerih se je odstotek revnih med letoma 2016 in 2017 povišal: med enočlanskimi gospodinjstvi se je revščina v letu dni po 2016 povečala s 35,8 na 37,1 odstotka. S 25 na kar 30 odstotkov se je povečal delež enostarševskih družin, ki so pod pragom revščine. Med samozaposlenimi se je delež revščine v enem letu povišal z 22,2 na 26,6 odstotka. Povečala se je revščina v gospodinjstvih, v katerih so vsi člani delovno aktivni, gre za družine, v katerih so vsi polnoletni in zaposleni, med njimi se je revščina povečala s 3,5 na 4,8 odstotka. "Tu se v ozadju skriva problem prekarnosti, ki je pri nas po trendu rasti med najbolj zaskrbljujočimi v Evropi," pojasni Dragoš. S 4,0 na 4,2 odstotka se je povečala revščina zaposlenih, povečala se je tudi revščina oseb z višješolsko izobrazbo, in sicer s 5,1 na 5,5 odstotka.
