Slovenci stopimo skupaj, pozabimo na tiste male nepomembne zamere in končajmo to za našo državo pogubno levičarsko vladanje.

Oproščanje

Veliko je govora zadnje čase kako bi morali ne samo državljani ampak tudi politiki biti bolj spravljivi. Si odpuščati. Znati najti tisto  pravo mero strpnosti in zmožnosti živeti eden z drugim, eden ob drugem. Pa čeprav se z njim ne strinjaš vedno, te je nekoč z nekim dejanjem prizadel… Zmožnost odpuščanja je velika. Tega ne zmore vsak. Prav tako se je težko opravičiti. Opravičiti za nekaj kar si naredil narobe ali se opravičiti zato, ker je to primerno in to od tebe pričakujejo drugi, sam pa veš, da to kar si storil ni drugega kot, da si vzel, rekel nekaj za kar si mislil tisti trenutek, da je prav, da ti pripada in še vedno misliš in veš, da je tako a vsi okoli tebe pričakujejo umik. Umik, opravičilo, spravljivost. Upogljivost. Hlapčevsko ponižnost in poslušnost. To pričakujejo vsi, ki se upogibajo predvsem od tistih, ki se ne in zaradi te pokončnosti neupogljivosti zaradi ponosnega zagovarjanja svojih stališč pravijo in trdijo, da so nezmožni sprave, opravičila. A v vsej tej gorečnosti in želji, da dosežejo opravičilo pozabljajo, da sta za spravo in življenje v sinergiji potrebna dva. Obe strani morata stopiti nazaj. Tudi opravičilo samo ni dovolj, če vpleteni v nek spor ne znajo tega spora sprejeti kot del svojega  življenja kot del svoje preteklosti in živeti s tem. Čustva so na obeh straneh. Tako negativna kot pozitivna. Sprejeti opravičilo ne pomeni, da si nekomu dejansko oprostil dokler tega dejanja, bolečine ne sprejmeš tudi sam. Osebno jemljem definicijo sprejemanja opravičila in oproščanja kot smrt. Ob trajni izgubi, slovesu bližnjega, ljubljenega v naši duši in srcu nastane velika bolečina, praznina, ki je ne moreš preboleti. Lahko in moraš pa s to praznino in bolečino živeti. Kako živeti s takšno bolečino, ki ne, da trga srce ampak boli duša in telo. Sprejmeš jo. Sprejmeš bolečino, izgubo, žalost, praznino odpreš svoje telo tudi za ta čustva. Ta čustva nikoli ne otopijo. Ta čustva nikoli ne izginejo, izguba ni  nikoli manjša samo navadiš se na praznino in na bolečino, ki te spremlja.

Tako je, ko te nekdo prizadene. Lahko se opraviči. Opravičilo boš sprejel. Ali boš sprejel tudi dejanje in bolečino, ki ti jo prizadejal in z njo živel pa je odvisno le od posameznika samega. Bo znal s tem živeti. Iti naprej in dogodek pustiti preteklosti?
Tukaj nastane težava. Ljudje tega ne znajo. Preteklosti ne znajo pustiti tam kamor spada. V preteklosti in živeti za danes, za jutri. Nekateri živijo danes z občutki za leta nazaj. Predvsem se to v Sloveniji kaže in odraža na politični sceni. Slovenija je obsojena na propad, če se ne bodo politiki sposobni pogovarjati trezneje. Bolj spravljivo. Ne samo, da se pričakuje spravljivost od SDS ampak potreben bo korak nazaj pri vseh strankah. Tako levih kot desnih. Ni toliko pomembno kdo je kaj dejal in storil leta nazaj pomembno je kaj Slovenija za napredek potrebuje danes. Spravo, sodelovanje in predvsem naj bo na prvem mestu tej politiki najšibkejši člen v verigi. Ljudje. Mislite na državljane kot na ljudi in ne kot davkoplačevalce.
Ampak   Sloveniji se je nabralo preveč…preveč starih laži se predstavlja kot resnica in edina sprejemljiva dejstva so dejstva in resnica ene strani. Druga stran naj pa to požira. Molči in oprošča.
Če bi Slovenci stopili skupaj in upoštevali eden drugega, pustili zamere zadaj in naredili nekaj za državo, eden za drugega potem celotna levica ne bi dobila več kot 4% vseh glasov. Preteklosti in zamer, razdvajanja pa se Slovenija nikoli ne bo ognila dokler bodo med nami ljudje, ki jim je Kumrovška šola edina resnica svoj idol pa najdejo v ljudeh tipa Jani Moderndorfer . Takšni pa častijo Tita, ki je sedaj že dokazano vojni zločinec in ne heroj, častijo Kučana, Dražgoše/Lažgoše, Osankarico, 27. april, 25. maj, 29. november in še bi lahko naštevala. Ti , ki romajo in slavijo ta dejanja, TI SO TISTI, KI ZAVIRAJO IN ONEMOGOČAJO NORMALNI RAZVOJ SLOVENCEV IN SLOVENIJE.
Kučan, Pahor, Brglez, Mesec, Zemljarič, Šarec, RTV, POP, DELO, Planet, Mladina, Večer…
Kolikokrat je Brglez predaval v Ameriki, Rusiji, Nemčiji? Koliko znanstvenih člankov ima uglednih revijah? Vprašanja kar vrejo iz mene… Brglezovega znanja iz FDV nihče ne potrebuje. Niti Slovenija niti tujina. Potrebujejo ga Murgle, ker je njihov glas na fakultetah in v javnosti. Star rdeč glas, ki skozi predavanja in politiko javnost zastruplja s svojimi blodnjami. Brgleza niso nagnali iz SMC niti iz fakultete. Sam je šel, ker je vedel, da bo drugače osramočen še bolj. Brglez se je sedaj našel v stranki SD. Krasno jim pristaja saj so tam zbrani vsi antislovenci, barabini, uničevalci slovenske vojske, častilci rdeče zvezde, tatovi otrok, jugo nostalgiki.... Kar pa se stranke SD tiče…ti so naredili za Slovenijo že toliko škode kot jo nista niti Stalin in Hitler. Razdvajanje, ki ga skozi usta Dejana Židana dnevno poslušamo iz televizijskih ekranov, ko udriha čez SDS in Janeza Janšo pa je nepojmljivo.
Kdo od nas bo torej moral biti spravljivejši? Kdo naj pusti zgodovino in preteklost tam kamor spada? Tiha in potrpežljiva desna večina ali leva razdvajujoča glasna in krvoločna levica, ki slavi pokole in vojnega zločinca. Slovenci stopimo skupaj, pozabimo na tiste male nepomembne zamere in končajmo to  za našo državo pogubno levičarsko vladanje. Sprava. Ja. Oproščanje. Ja. Oprostiti. Ja. Samo ena stran. Ne.

Avtorica;