Vas je veliko, ki ste rojeni v Črni?

Bolnica in šola v Črni na Koroškem, 19xx. 💉🚑

Vas je veliko, ki ste rojeni v Črni?

Na začetku 20. stoletja je imela dežela Koroška tri javne bolnice in 17 privanih. Javne so bile v Celovcu, Beljaku in Volšperku. Med privatne pa so med drugim spadale tudi bolnice, ki so bile ustanovljene v industrijskih središčih za potrebe delavcev in njihovih družin. V Mežiški dolini so bile 4 takšne - na Lešah, Prevaljah, Črni in takratnem Guštanju.
Vse štiri bolnice v Mežiški dolini so ustanovile bratovske skladnice obeh rudnikov in železarn. Z začetkom industrializacije se je namreč v obliki bratovskih skladnic za rudarje in tovarniške delavce razvilo tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Avstrijski splošni rudarski zakon je z dnem 23. maja 1854 uvedel obvezno zavarovanje za vse rudarje. Iz blagajn bratovskih skladnic so se delavcem plačevale tako boleznine kot tudi pokojnine. Njihovi bolni člani so imeli pravico do brezplačne zdravniške pomoči, zdravil in oskrbe v bolnicah.
Delavcem so odtegljaje za vplačila bratovski skladnici odtegovali od plač oz. mezd. Prispevki, ki so jih delavci vplačevali v skladnice, so bili različni. Medtem ko so v Thurnovih podjetjih delavci v 70. letih 19. stoletja prispevali v skladnico 5% zaslužka, so na Prevaljah in Lešah vplačevali 3% od plač. Boleznine so v raznih rudnikih plačevali različno in sicer od 1/2 dnine do 2/3 dnevnega zaslužka. K pogrebnim stroškom so prispevali v Mežiški dolini 5 gld., na Prevaljah so krili stroške pogreba v celoti. Pravico do pokojnine so delavci večinoma dosegli po desetih letih dela, na Prevaljah, Lešah in v Thurnovih fužinah so to pravico dobili po osmih letih dela.

Črnjanski zdravnik Rudolf Ramšak je leta 1954 zapisal, da je bil zaradi potreb rudarske industrije v Črni zdravnik že odkar ljudje pomnijo. Začetki črnjanske bolnice so bili v hiši Elize Kuzijan, po domače pri Špecu, saj naj bi bila konec 19. stoletja v majhni hiši sredi Črne že zasilna rudniška bolnica. Leta 1903 je rudnik zgradil poslopje za novo bolnico, po Ramšakovih podatkih s petnajstimi posteljami, ki je v tej obliki ostala vse do leta 1927, ko jo je Krajevna bratovska skladnica v Mežici povečala na 35 postelj.

Sicer se prvi ranocelnik kirurg v Črni omenja leta 1819, kirurg pa leta 1833. V štiridesetih letih 19. stoletja imajo v Črni okrajnega ranocelnika, leta 1863 rudniškega ranocelnika. Deželni zdravstveni inšpektor dr. Wilhelm Hölzl iz Beljaka je črnjansko bolnico obiskal med 28. in 30. majem leta 1906. V poročilu je zapisal, da gre pri črnjanski bolnici za novogradnjo iz zadnjih let na zelo prijetnem zemljišču. Bolnica ima kapaciteto 19 postelj v eni veliki in treh manjših sobah, od katerih se ena soba uporablja za izolirnico. Poleg tega imajo tudi opremljeno operacijsko sobo, kopalnico s kopalniško pečjo, stanovanje za strežnika in njegovo ženo ter dnevni prostor za rekonvalescente. Bolnica ima še lastni dovod pitne vode. V sosednji hiši sta bili urejeni tudi mrtvašnica in prostor za dezinfekcijo.

Zdravnik Simon Hohenwarter je v Črni deloval kot okrožni in rudniški zdravnik od leta 1903 do leta 1926, ko ga je za leto dni zamenjal zdravnik Anton Grebenc. Slednjega je do prihoda zdravnika Adolfa Ramšaka leta 1927 nadomeščal zdravnik Suher s Prevalj. Adolf Ramšak, ki je v Črni ostal do leta 1957, je skupaj z ženo zdravnico Marijo Štuhec skrbel tako za bolnico kot tudi za zunanjo, ambulantno službo. V Črni pa sta tako prvič delovala kar dva zdravnika.

Črnjanska bolnica je delovala najdlje od vseh štirih bolnic v Mežiški dolini. Po drugi svetovni vojni se je bolnica bratovske skladnice preoblikovala v javno bolnico. Leta 1963 so bolnico priključili k bolnici Slovenj Gradec, leta 1967 pa so bolnico v Črni dokončno ukinili.