OB DNEVU GENERALA MAISTRA:
Na današnji dan 23. novembra 1918 pred natanko pred 100 leti je general Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil mariborsko nemško zeleno gardo (Schutzwehr), ki jo je na začetku novembra 1918 ustanovil nemški mestni svet in jo razpustil, s čimer je dokončno prevzel vojaški nadzor nad Mariborom. V spomin na ta dogodek Slovenci 23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra, ki je bil razglašen tudi za državni praznik.
Ker je ta datum ključnega pomena za Slovenijo, smo že v začetku januarja 2018 poslali državnemu zboru peticijo za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD), da se praznik dan Rudolfa Maistra spremeni v dela prosti dan.
Kljub podpori in srečanju z nekaterimi strankami (DeSUS in SDS) 20.2.2018 v državnem zboru na žalost do danes naša pobuda še ni obrodila sadov, vendar se naša prizadevanja za spremembo v dela prosti dan s tem ne bodo ustavila, kajti tako pomemben praznik je resnično treba primerno obeležiti.
“Bratje! V Triglavu ognji gore:
žarki kresovi, krvavi plameni,
kakor silni meči ognjeni,
ki jih sami arhanglji vihte.
Bratje! Naša pomlad gre iz tal,
bistra ko burja, močna ko val:
v naša domovja se je zagnala,
tmo' razklala, sonce skovala,
sonce – kralja Matjaža dan.
Bratje, v sedlo, vajeti v dlan:
Drava nas zove, Jadran rjove,
vranci naj skrešejo trde podkve,
bratje – naprej!”
Naprej (Rudolf Maister - Vojanov)
ali je znano, kako so ljubljanski politiki "zajebali", da Slovenija ni dobila večjega dela Koroške. Maistrove čete so uspešno prodirale proti Celovcu, gospodje v Ljubljani pa so ga ustavili. In nato je bilo gospodom v Ljubljani ponujeno s strani Avstrije, da bi meja potekala po reki Dravi, torej, da bi ozemlje južno od Drave pripadalo Sloveniji (tam je bilo slovensko prebivalstvo v veliki večini), kar pomeni, da bi Borovlje in ostali kraji skoraj tja do italijanske meje pripadli Sloveniji. Oni pa so polni sami sebe to zavrnili in zahtevali plebiscit. Kako se je končalo pa je dobro znano. Zgodovina pa se ponavlja, samo da sedaj na južni meji.
Podobno so gospodje v Ljubljani onemogočili Borojevič, ki se jim je ponudil, da bi s svojimi četami branil mejo z Italijo!
Sedaj pa nam, zopet gospodje v beli Ljubljani ponujajo Marakeško deklaracijo (Znova izdaja slovenskega naroda).