Vojna za Slovenijo

Na današnji dan, pred natanko 28 leti se je začelo. Ob 01:15 ponoči, prvi dan po razglasitvi samostojne Slovenije, je JLA začela splošen oboroženi napad na Slovenijo.

V naslednjih dneh bomo kronološko obujali spomine iz 10-dnevne vojne za Slovenijo in skušali dnevno predstaviti dogajanje, ki se je končalo z veliko zmago za slovenski narod.

Tanki in oklepna vozila JLA so 27. junija  1991 iz različnih smeri krenila proti mejnim prehodom. Poveljujoči so dobili ukaz, naj ob morebitnem slovenskem odporu delujejo po vseh pravilih bojnega delovanja, kar so tudi storili. 

Na mejne prehode so bili poslani zvezni miličniki. Videti je bilo, da tankov ne more nič več ustaviti. Oficirji so nastopali odločno in samozavestno, toda Slovenija ni klonila, kot so pričakovali v Beogradu. 

Sestalo se je Predsedstvo Republike Slovenije in kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil odločilo, da bo Slovenija na napad JLA odgovorila z oboroženim odporom. 

Predsedstvo Republike Slovenije je pozvalo vse Slovence v JLA, naj zavrnejo sodelovanje v napadu na svoj narod.

Jugoslovanska armada je agresijo na Slovenijo začela z enotami, ki so skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov. V tej vojni je imela Jugoslovanska ljudska armada 48 mrtvih in 116 ranjenih. Enote Teritorialne obrambe so v spopadih zajele 2.663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo več kot 3.000. Od 22.000 pripadnikov agresorske armade jih je v sedmih dneh spopadov armada tukaj izgubila skoraj 6.000 ali več kot četrtino. Med njimi nesorazmerno velik del, več kot 500 aktivnih častnikov in podčastnikov. Enote Teritorialne obrambe so imele v tem času 9 mrtvih in 44 ranjenih, Slovenska policija pa 4 mrtve. Jugoslovanska armada je zajela samo enega častnika Teritorialne obrambe, pri čemer pa je potrebno omeniti, da iz Teritorialne obrambe v jugoslovansko armado ni prestopil nihče.

Jugoslovanska armada je vojno v  Sloveniji pričela neprimerljivo močnejša, Slovenija namreč takrat, na začetku, ni bila sposobna vpoklicati pod orožje niti toliko pripadnikov Teritorialne obrambe, koliko jih je jugoslovanska armada imela neposredno na našem ozemlju. Razlog je bil seveda pomanjkanje oborožitve. Slabih deset dni kasneje se je položaj dodobra spremenil v našo korist. Ne samo, da je Slovenija zaradi zaplenjenega orožja in opreme lahko že 5. julija, po sedmih dneh, oborožila 35.300 svojih vojakov brez pripadnikov policije. Slovenija je lahko takrat s pomočjo pridobljene težke oborožitve računala na uspešno zoperstavljenje katerikoli sili, ki bi jo lahko Beograd poslal nad nas. To dejstvo je vplivalo na spremembo strategije Slobodana Miloševića, tveganje nadaljevanja spopadov v Sloveniji je bilo preveliko, zato je srbsko vodstvo 10. julija sprejelo odločitev, da umaknejo ostanke jugoslovanske armade iz Slovenije in se osredotočijo na zavarovanje meja Velike Srbije.

Pučnik postal glavni mož slovenskega osamosvajanja
Leta 1989 so v Sloveniji začele nastajati nove politične stranke. Nekatere od teh so jeseni tega leta ustanovile Demokratično koalicijo Slovenije (s kratico: Demos). Na fotografiji iz januarja 1990 vidimo staroste slovenske politike: Jožeta Pučnika, predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana, Dimitrija Rupla, Marjana Podobnika in druge. Slovenski komunisti so morali slednjič s stisnjenimi zobmi dovoliti večstrankarske volitve. Na teh – aprila 1990 – je na skupščinskih oziroma parlamentarnih volitvah slavila koalicija Demos. Komunisti so bili bolj uspešni na predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Kučan. Kljub temu pa je Pučnik kot vodja Demosa postal glavni mož slovenskega osamosvajanja.
V času vladavine Demosa (1990 – 1992) smo Slovenci prvič v svoji zgodovini dobili lastno državo, lastno vojsko in lasten denar. Predsednik Demosove vlade je bil krščanski demokrat Lojze Peterle, ključna moža osamosvojitvene vlade pa sta bila obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar. V času oblikovanja Demosove vlade je JLA s pomočjo slovenskih komunističnih struktur razorožila slovensko Teritorialno obrambo. Kljub temu je Demosu z Janšo na čelu pozneje uspelo oblikovati Slovensko vojsko, ki je zavarovala slovensko osamosvojitev.

23. decembra 1990 je bil v Sloveniji plebiscit, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volivcev odločilo za samostojno Slovenijo. Slovenska skupščina je rezultate razglasila 26. decembra 1990, zato v spomin na ta dogodek 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Po plebiscitu je Demos v šestih mesecih uresničil plebiscitno odločitev in 25. junija 1991 razglasil slovensko državo. Novoustanovljeno slovensko državo je skušala uničiti JLA, a je slovenskim oboroženim silam uspelo ubraniti našo domovino Slovenijo.