Močan veter v zgornjih plasteh troposfere
V torek bo v hribovitem svetu in pa v gorah pihal okrepljen veter predvsem jugozahodne smeri, še mnogo bolj vetrovno pa bo v višjih plasteh atmosfere. Tega vetra niti ne občutimo, ima pa vpliv na odvijanje letalskega prometa. Na višinah, kjer se odvija večina komercialnega letenja (od cca. 10 do 12 km), se nahajajo področja močnega vetra, ki jim rečemo vetrovni strženi (jet stream). Predstavljate si cev v atmosferi, v kateri piha veter mnogo močneje kot v okolici. V torek in potem še nekaj dni naprej bo vetrovni stržen segal od Atlantskega oceana preko večjega dela Evrope.
Tako kot čoln ali kajak v deroči reki izkorišča tok reke, da se hitreje premika po reki navzdol, močne vetrove izkoriščajo tudi piloti, v kolikor je smer vetra vzdolž poti letenja. Veter bo v torek na višinah cca. 11 km nad Atlantskim oceanom celo presegal hitrost 300 km/h, nad našimi kraji pa bo na omenjeni višini pihal s hitrostjo okoli 200 km/h. Pot iz Londona v Ljubljano bo časovno krajša, v obratni smeri pa bo zaradi neugodne (severozahodne) smeri vetra časovno kar precej daljša.
Še zanimivost. Običajno velika komericalna letala letijo s hitrostjo 800 do 900 km/h glede na zrak. V kolikor bodo nad Atlantskim oceanom izkoristila močan veter, se hitrost glede na tla (Zemljo) sešteje, kar pomeni 900 km/h + 300 km/h = 1200 km/h, kar pa je praktično nadzvočna hitrost 😯, seveda glede na tla, zvočnega zidu komericalna letala ne bodo prebijala 😀. Na hladni (severni) strani vetrovnega stržena se običajno pojavi močna turbulenca, torej bodo tam leti tudi precej nemirni.Na sliki je z rdečo označeno področje, kjer bo v torek zvečer na višini cca. 11 km pihal veter s hitrostjo več kot 150 km/h, na Atlantskim oceanom celo nad 300 km/h. Smer vetra je od zastavic proti koncu puščic, torej bo pihal severozahodnik.