Zdravilne učinkovine hrena

Hren vsebuje številne zdravilne snovi in učinkovine, zato si ga je vredno večkrat privoščiti kot prilogo jedem. Poskusite ga tudi v obliki presnega namaza.

Hren je predvsem v velikonočnem času nepogrešljiva priloga. Hren je večletna rastlina z zelenimi listi, belo korenino in hudega okusa. Izhaja iz Sredozemlja in zahodne Azije. Ima valjasto korenino z grobo lupino bledo rjavkaste barve in na videz spominja na veliko peteršiljevo korenino. Iz korenine odženejo veliki podolgovati listi, poleti pa tudi beli cvetovi na dolgih steblih. Hren je trajnica in ga gojimo v vrtovih, pogosto pa raste tudi prosto ob robu njiv.

V kulinariki uporabljamo predvsem korenino, čeprav so užitni tudi listi. Hrenova korenina nima posebnega vonja, ko pa jo olupimo in nastrgamo, nas oster pekoč vonj in okus zdražita do solz. Solzenje in kihanje pri strganju hrena povzroča močno eterično olje.

Odlična naravno pomoč pri prehladu in bolečih sinusih

Poleg ostrih gorčičnih olj vsebuje še veliko vitamina C, kar dvakrat več kot limona. Učinkovine v hrenu redčijo sluz in tako omogočijo hitrejše čiščenje nosu in sinusov. Hren vsebuje tudi kalij, kalcij, magnezij in vitamine skupine B, antibiotične snovi in druge učinkovine, zato je zelo cenjen tudi v zdravilstvu.

Pri lajšanju težavah s prehladom in bolečim grlom, naribajte korenino hrena s kostanjevim medom in uživajte 3-5-krat dnevno po 1 čajno žličko.

Za dobro in urejeno prebavo

Pospešuje prebavo in prekrvavitev, saj vsebuje veliko prehranskih vlaknin in prebavnih encimov, ki prispevajo k urejeni prebavi in boljši presnovi hrane. Izboljšuje funkcijo prebave s tem, da stimulira izločanje sokov želodca in črevesja, žolči in encimov trebušne slinavke. Hren tudi pomaga prebaviti težje prebavljiva živila (kot so jajca, šunka, potica).

Razkužuje

Hrenov sok uničuje bakterije griže, salmonele, tuberkuloze kakor tudi mnoge glivice, ki so paraziti pri ljudeh in rastlinah. Njegove antibakterijske lastnosti varujejo pred mikrobi in bakterijskimi okužbami (vključno z E. coli). Ima tudi protivnetne lastnosti in je koristen za zdravljenje sečil. V ta namen nastrgamo korenino hrena in jo zmešamo z jabolčnim ali vinskim kisom in medom. To pustimo stati nekaj ur, nato zaužijemo po eno veliko žlico 3 x na dan.

Nastrgan hren lahko ponudimo kot samostojno prilogo praktično k katerikoli slani jedi. Kot začimbo ga uporabljamo v omakah z dodanimi jabolki, jajci, kisom, smetano. Lahko ga dodamo tudi humusu ali avokadovem namazu, pripravimo namaz iz tofuja in sojinega ali kokosovega  jogurta…

Presni hrenov namaz 

V blenderju zmiksamo:

• 1 večjo skodelico čez noč namočenih indijskih oreščkov
• 1 strok česna
• 1 čajna žlička limoninega soka
• sol in malo popra
• nariban hren (po okusu)
• voda – dodajamo odvisno od želene konsistence

Smetanov hrenov namaz:

Zmešamo:

• lonček sojinega ali kokosovega jogurta (2 dl)
• 1 čajna žlička limoninega soka
• ščepec nerafinirane soli
• nariban hren (po okusu)
• nasekljan peteršilj ali koriander

Jabolčni hren:

Zmešamo:

• skodelico naribanih jabolk
• 3 jušne žlice jabolčnega kisa
• 3 jušne žlice vode
• ½ skodelice svežega hrena
• 3 jušne žlice oljčnega olja
• ščepec nerafinirane soli
• ščepec nerafiniranega trsnega sladkorja ali kokosov sladkorja

Nekaj zanimivosti o hrenu:

• Nastrgan hren hitro potemni oziroma oksidira, zato ga lahko pokapljamo z limoninim sokom.
• Hrenovo korenino boste najlažje olupili z nožem za zelenjavo, naribajte pa jo z navadnim strgalnikom.
• Če želite, da je hren manj pekoč, olupljeno korenino držite eno uro v mleku, nato ga naribajte. Aromo in vonj lahko ublažite tudi z naribanim jabolkom.
• Če daste v usta preveč hrena, lahko njegov pekoč okus ublažite s kosom kruha pod nosom.