1. SLOVENEC
  2. PROMET KAMPI,NARAVNI REZERVATI...
  3. Naravni rezervati

Naravni rezervati

13 May
13May

Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji:

Goriški mah

Ostanek nekdanjega visokega barja, porasel z vresavami, brezovimi in borovo-brezovimi gozdiči, vlažnimi travniki ter ombrotrofnimi (visokobarjanskimi) rastlinskimi vrstami v osuševalnih jarkih. Goriški mah je naravna vrednota zaradi botanične (ostanek nekdanjega visokega barja; rastišče ombrotrofnih in kisloljubnih rastlinskih vrst), geološke (plasti šote kot ostanek nekdanjega barja) in zoološke (nahajališče ogroženih vrst dnevnih metuljev) pomembnosti. Na Ljubljanskem barju je bilo nekoč edino visoko barje v Sloveniji na tako nizki nadmorski višini in najjužnejše v Evropi. Nastalo je le v tistih predelih Ljubljanskega barja, kjer so bila zakisana močvirna tla, ter uspevalo le tam, kjer ga niso dosegle z minerali bogata podtalnica ali najvišje poplave. Človekove aktivnosti, predvsem rezanje šote, osuševanje in spreminjanje v kmetijske površine, so povzročile popolno izginotje visokega barja. Danes na Ljubljanskem barju ni niti fragmentov nekdanjega visokega barja. Goriški mah je le eden od ostankov nekdanjih visokobarjanskih kompleksov, med katerimi so znani predvsem Mali plac na osamelcu Kostanjevica, Bevški mah, Na Mahu pri osamelcu Grmez in Kozlerjeva gošča. Danes so to le fragmenti debele šotne podlage, na katerih ne nastaja več šota. Večino poraščajo acidofilni (kisloljubni) gozdiči rdečega bora, brez in doba kot zadnja faza v razvoju vegetacije visokih barij, le ponekod so, večinoma drugotno, še ombrotrofne (visokobarjanske) rastlinske vrste.

Gozdni rezervat Boč

Na območju krajinskega parka Boč je pet gozdnih rezervatov: Boč, Galke, Plešivec, Mala Kopa in Šodergraben. Kot je raznolika narava, so raznoliki tudi gozdni rezervati na Boču. Gozdne združbe, ki se pojavljajo na območju gozdnih rezervatov, so odsev raznolikih rastiščnih razmer.Gozdni rezervati so pomembni predvsem znaravovarstvenega vidika, saj predstavljajo redka območja prvobitne narave. Pomembni so kot pribežališča in življenjski prostori za mnoge živalske in rastlinske vrste, katerih obstoj je vezan na ohranjen in naravi prepuščen gozd.

 

Pomembna je tudi vloga gozdnih rezervatov kot izobraževalnih objektov. Iz procesov, ki se odvijajo v gozdovih, kjer narava ubira svoja pota, spoznavamo pomen ohranjanja narave zase ter naše zanamce.

Gozdni rezervat Bukovžlak - Se zbirajo podatki in slike....Naprošamo vse, ki nam lahko pošljejo kaj o tem rezervatu, bomo podarili vstopnico ali karto popustov za ogled Kopra.

 

Gozdni rezervat Kozlerjeva gošča - Barski gozd na Ljubljanskem barju

Izvor imena
Kozlerjev gozd (oz. Kozlerjeva gošča, pojavlja pa se tudi zapis Koslerjev, Kozlarjev ali celo kar barski gozd) je dobil ime po svojih nekdanjih lastnikih. Plemiška družina Kozler je imela poleg velikih zemljišč v lasti tudi Cekinov grad ter Kozlerjevo palačo, ki je stala približno na mestu današnjega Konzorcija. Najbolj slovit član te družine, Peter Kozler - pravnik, domoljub in geograf iz 19. stoletja - je znan tudi po avtorstvu prvega zemljevida slovenske dežele. Kozlerjeva gošča tako nosi plemenito ime in prav je tako, saj gre za pomemben ostanek posebnega ekosistema.   

Kaj je Kozlerjev gozd?
Kozlerjev gozd je največji ostanek gozdnatega visokega barja, kar jih še najdemo na Ljubljanskem barju. Visoko barje nastaja z nalaganjem plasti odmrlih rastlin, ki se spreminjajo v šoto. Na šoti rastejo posebej prilagojene rastline, kot so šotni mah, zelišča in nizki iglavci. Te rastline edine lahko uspevajo v tem okolju z malo hranili in brez stika s podtalnico. Vzpostavitev takega ekosistema traja zelo dolgo - v desetih letih nastane le za kak centimeter šote. Da se v tako okolje vključijo tudi drevesa, seveda terja še dodaten čas. Kar je narava tako dolgo gradila, pa lahko človek hitro uniči. 

Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji:

Gozdni, delno pragozdni rezervat Boč - Plešivec

Gozdni rezervat Šumik - gozdni rezervat ob Lobnici na Pohorju

Do sredine 19. stoletja so se ohranili večji pragozdni kompleksi na osrednji Pohorski planoti. Ko so leta 1838 zgradili Lobniško rižo, so odprli približno 3000 ha do tedaj večinoma nedotaknjenih gozdov. Do konca stoletja so odtlej izsekali vse ostanke naravnih gozdov.Ostalo je le še 20 ha pragozda na strmem desnem pobočju nad Lobnico. Leta 1950 so pragozd izločili in omejili kot poseben oddelek gozdarskega inštituta.
Največji poseg v pragozd je bil leta 1957, ko so v zgornji tretjini posekali traso za kamionsko cesto Areh-Šumik. Od celotnega kompleksa je tako odrezala 2,4 ha pragozda, kar ruši celoto biocenoze.

Pragozd (19 ha) je le del 57 ha velikega gozdnega rezervata ob Lobnici, ki je zaradi svojih naravnih lepot in zanimivosti od leta 1967 zaščiten kot gozd s posebnim namenom. Slikovita dolina Lobnice s slapovoma Veliki in Mali Šumik, redke rastline, nedotaknjeni gozd so okoliščine, dajejo temu objektu prav posebno mesto med našimi rezervati. Pomemben je namreč zaradi znanstveno-raziskovalne ter naravovarstvene vloge na tem področju.(vir:Gozdni rezervati Slovenije, Cenčič.l.,1985)
Rezervat se razprostira ob kanjonski debri gorskega potoka Lobnica. Pobočja so precej strma (35°-50°), težko prehodna in ponekod prepadna.
Celotnega območja se je prijelo imenovanje Pragozd Šumik, kar pa ni povsem ustrezno, sajobsega pragozd le manjši del rezervata (strmo desno pobočje nad Lobnico), vse ostalo pa je gozd, v katerega se več ne posega in zato postopoma prehaja v sekundarni pragozd. V pragozdu se je ohranil prvobiten sestoj bukve, jelke, gabra, hrasta, smreke in kostanja. Danes na Pohorju prevladuje smrekov gozd, kajti bukev so izsekali, predvsem za potrebe glažutarstva.(vir:Izletniški vodnik,Pivka J.)

Rezervat se razprostira ob kanjonski debri potoka Lobnice pod Bajgotom. Del rezervata leži nad cesto Bajgot – Areh. JV del rezervata leži na območju občine Slovenska Bistrica. V delu rezervata je ohranjeno pragozdno stanje, ostala površina pa postopoma prehaja v sekundarni pragozd. V rezervatu prevladuje združba Luzulo albidae – Fagetum abietetosum. Od dreves prevladujejo bukev, jelka in smreka. Po povirnih jamah in jarkih prevladuje združba Abieti – Fagetum austroalpinum, z bogatejšo vrstno sestavo. Ob Lobnici je ozek pas gozda jesena in gorskega javora (Aceri - Fraxinetum illiricum). Od botaničnih posebnosti omenimo nenavadni kamnokreč (Saxifraga paradoxa), rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum) ter alpski srobot (Clematis alpina). Rezervat odlikujejo tudi izredne geomorfološke tvorbe. Kamnina v rezervatu je granodiorit, ki je včasih taki razlomljen, da nastanejo zanimive skalne formacije, kot na primer Trije hlabi, Ravbarske pečiin Jelenska peč. Na slikovitih in divjih potokih v rezervatu so tudi trije slapovi, Veliki in Mali Šumik na Lobnici ter Vernski slap na Verni.

Je edini slovenski pragozd na silikatni podlagi, eden redkih ostankov naravne vegetacije Pohorja.

 Slap Veliki Šumik                                                                       Slap Mali Šumik                                                       

Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji:

Greben Smrekovec-Komen

ZoomZoomZoomZoom

 

 

 

 

Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Marsikdo ne ve, da je bil svojčas nad Ljubnim ob Savinji aktiven vulkan Smrekovec, zato najdemo daleč naokoli v zemlji kamnine, ki so produkt lave ali pepela. Smrekovški vulkanizem je bil aktiven pred približno 30 milijoni leti v geoloških obdobjih terciarja: oligocenu in miocenu. Vulkanizem je potekal v morskem okolju. Značilni kamenini sta andezit in andezitni tuf. Pod severnimi pobočji Smrekovca poteka periadriatski šiv - tektonska prelomna cona, ki loči afriško in evropsko tektonsko ploščo.

 

Hrastov gozd v Krakovem pri Kostanjevici

Severno od Kostanjevice se na poplavni ravnici ob Krki razprostira Krakovski gozd. To je eno pomembnejših slovenskih mokrišč in hkrati največje sklenjeno ravninsko gozdno območje hrasta doba, belega gabra in črne jelše. V njem živijo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. V osrednjem delu gozda je iz gospodarjenja izločen 40,5 hektarja velik del, ki je od leta 1952 zavarovan kot pragozdni rezervat. Ob robu tega dela poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je novo tehnično napravo preizkušal na Krki med Kostanjevico in Dobravo pri Šentjerneju. Ressel, ki je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje, ima tudi veliko zaslug pri vzdrževanju in kartiranju Krakovskega gozda. Na obrobju Krakovskega gozda, v vasi Malence, sameva stoletni hrast dob, ki s sedmimi metri obsega sodi med tri najmogočnejša drevesa te vrste v Sloveniji.

Naravni rezervat Huda luknja, Špeh ovka, Pilanca

Izvir Save - Zelenci

Zelenci so poznani kot talni izviri Save Dolinke. Večina vode priteče podzemno iz Tamarja kjer izvira kot prvi izvir Nadiža - Nadiško šumelišče. Jezerce z izrazito zeleno barvo (odtod tudi ime 'Zelenci') leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega večjega jezera, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi. Takrat so potoki izpod Karavank nanesli velik vršaj, ki je pregradil pritekajoče vode iz zahodne strani in nastalo je Podkorelško jezero.
Posebnost današnjega jezerca je, da pozimi ne zamrzne in je njegova temperatura skozi leto v razponu 5~8 °C.

Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat. Površina naravnega rezervata je 14 ha, največja globina jezerca je 3 m.

 

Jezerc pri Logatcu

Na dnu vrtače južno od Prezida (Zaplana) pri Logatcu je visoko barje, ki je nastalo z zaraščanjem plitkega jezerca. Poleg šotnih mahov tu najdemo značilne predstavnike visokega barja: okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) in navadno mahovnico (Oxycoccus palustris).

Šotišče je v sredini rahlo dvignjeno. Barje nima vidnega pritoka ali odtoka vode; njegova nadmorska višina je 491 m.

 

Log pod Mangartom: sestoj črnega bora

Nekje živi kralj in njegovo ime je Mangrt. Ima kamnit obraz in je gospodar doline pod sabo. Rad ima ljudi, ki živijo pod njim, s svojim širokim kamnitim plaščem jih varuje pred severnim vetrom. Vedno je z njimi, pozimi in poleti, podnevi in ponoči, a se z njimi nikoli ne pogovarja - je kralj z obrazom mogočne gore. Tudi kralji zbolijo in Mangrt je nekoč zbolel. V njegovo desno ramo se je naselil zmaj. Bil je zmaj s sedmimi glavami in sedmimi življenji. Kralj je dolgo prenašal bolečino, nihče ni vedel za njegovo trpljenje. Njegovi ljudje so brezskrbno živeli v dolini, njegovi dnevi pa so postajali vse hujši. In še strašnejše so bile njegove noči. Nekoč je med dremežem zganil desno ramo in zmaj je z veliko jezo prihrumel na plan. 

Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji:

Mala Pišenca pri Kranjski gori

Mali Rožnik

Melišče pod Planjavo

Meljski hrib

Od kod ime?

398 m visok Meljski hrib je dobil ime po meliščih na južnem pobočju. Po drugi različici izvira ime iz starodavne tradicije mlinarstva, saj so bili vzdolž obrežja reke Drave nekoč postavljeni številni plavajoči vodni mlini.

 Zanimivosti – iz zgodovine in narave

Vsekakor velja omeniti, da so bile na hribu najdene celo sledi keltske postojanke iz 1. stoletja pr. n. št. Kot zbirališče ujed (tri od devetih vrst ujed tukaj celo gnezdijo) pa sodi Meljski hrib med pomembna ornitološka območja. Sicer tukaj gnezdi kar 61 vrst ptic, med drugim tudi pisana in siva penica; med njimi je 13 vrst uvrščenih v rdeči seznam ogroženih vrst ptic Slovenije, 30 vrst ptic pa se zadržuje tod zunaj gnezdilnega obdobja ali prezimuje.

Morež: južna pobočja

Mostec

Mostec je naravni rezervat zaradi ostankov močvirskih rastišč in redkih rastlin: rosike, barske vijolice, dlakave mahovnice in močvirske kačunke, ki raste le tukaj.  Mostec je tudi rekreacijsko središče s trim stezo, otroškimi igrali in skakalnico.

Naravni rezervat Zlatoličje

Naravni rezervat Bukov vrh

Po vrstni strukturi večinoma bukov gozd dopolnjujeta gorski javor in jelka. Na Bukovem vrhu zasledimo vse razvojne faze, značilne 

za življenje gozda, kar daje pragozdnemu ekosistemu potrebno stabilnost, odpornost proti naravnim ujmam (žled, vetrolom) in samoohranitveno sposobnost. To pomeni, da v pragozdu najdemo mlada, zrela, pa tudi odmrla drevesa, ki še stojijo ali pa ležijo na tleh. Prav razkrajajoča drevesa imajo v pragozdu posebno vlogo, saj zagotavljajo obnovo in predstavljajo pomladitvena jedra pragozda. Poleg tega nudijo življenjske prostore številnim žuželkam, glodavcem, netopirjem in pticam. Stoječe in ležeče odmrlo drevje prispeva kar 15 % celotne lesne mase pragozda, kar izdatno prispeva tudi k pestrosti živalskih vrst (Kovač 1999).

Pragozd Bukov vrh je ostanek nekdanjih večinoma bukovih gozdov v okolici Idrije.

 

Naravni rezervat Lahinjske luge

Lahinja si je v tej plitvi uleknini na nadmorski višini 148 m zarezala tok v neprepustne ilovnate in glinene naplavine. Zaradi bližine podzemne vode, ki se nahaja praktično na samem površju ali tik pod njim, so se v tem zamočvirjenem svetu razvile oglejene prsti, ki vsebujejo veliko nerazgrajene organske snovi in le malo hranil. Na takih tleh lahko uspevajo le nezahtevne rastline, ki so prilagojene na mokrotne rastiščne razmere. Tako je v lugah razširjena močvirna in hidrofitna ter higrofitna vegetacija, mokrotni travniki in ponekod vrbišča. To vegetacijo sestavljajo različne zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Kljub na videz negostoljubnim razmeram so luge izjemno biotsko raznovrstne. Uspevajo sestoji črne jelše (Alnetum glutinosae) in vrb (Salicetum) s trstičjem (Phragmitetum australis) in šaši (Carex sp.) v podrasti.

Mokrišče je nastalo pod izvirom Lahinje pri Mali Lahinji.

 

 

Naravni rezervat Mali plac - v bližini kraja Bevke na Ljubljanskem barju

Ljubljansko barje - več kot dvesto metrov globoka poznopliocenska udornina izpred dveh milijonov let, nastala med mnogimi tektonskimi premiki in prelomi prav na stičišču alpskega in dinarskega sveta - skriva v sebi še marsikatero skrivnost nastanka prsti, flore, favne. Kasneje je to udornino z naplavinami zapolnjevala reka, ki je v novejšem času dobila ime Ljubljanica, po kateri so prihajala in odhajala mnoga plemena in ljudstva, Iliri, Kelti, Japodi, Tavriski, Noriki, Rimljani, Langobardi, Slovani. Pokrajina je ostala zaznamovana z njihovo zapuščino.
Na osamelcu Kostanjevica pri Bevkah je danes edino še živo šotnomahovno barje na Ljubljanskem barju in je zaščiteno kot naravni rezervat Mali plac.

Seznam naravnih rezervatov v Sloveniji:

Naravni rezervat Nerajske luge

Lahinja se je v Nerajskih lugah vrezala v neprepustne ilovnate in glinene naplavine. Zaradi bližine podzemne vode, ki se nahaja praktično na samem površju ali tik pod njim, so se v tem zamočvirjenem svetu razvile oglejene prsti, ki vsebujejo veliko nerazgrajene organske snovi in le malo hranil. Na takih tleh lahko uspevajo le nezahtevne rastline, ki so prilagojene na mokrotne rastiščne razmere. Nerajske luge so tako preplet mokrotnih travnikov, nizkega barja in vlažnih depresij. Zaradi opuščanja kmetijske rabe, luge v nekaterih delih že močno preraščajo vlagoljubne grmovne vrste vrbovja in jelševja.

Močvirni travniki ob izlivu Nerajčice v Lahinjo. 

Naravni rezervat Struga

Naravni rezervat Strunjan



Naravni rezervat obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je 4 km dolg, do 80 m visok flišni klif, stik morja in kopnega je v celoti ohranjen v bogastvu svojih naravnih oblik in procesov.
Na celotni dolžini klifa so dobro vidne vodoravne plasti laporja in peščenjaka, zanimivi pa so geološki in geomorfološki pojavi kot so nalomljeni skalni bloki, spodmoli, mikrotektonski prelomi in gube, ki so še posebej izraziti na posameznih rtih.

 

Notranjski Snežnik

Snežnik najvišja slovenska gora južno od Alp s svojimi 1796 m nadmorske višine viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Zaradi svoje višine in osamelosti pa tudi sam nudi čudovit razgled po celotni Sloveniji, tja do alpskih gora, Tržaškega in Kvarnerskega zaliva.  
Že pred dvema tisočletjema so goro s snežno belim vrhom poznali kronisti rimskih osvajanj proti vzhodu in jo imenovali Mons Albius - Bela gora.
Janez Vajkard Valvasor je razgledu s Snežnika namenil slikovit zapis: " Ta gora, ki se na splošno Snežnik imenuje, je s svojim koničastim vrhom res pravi prebijač oblakov. Dvigne te tako visoko, da se z njenega vrha lahko tvoje oko sprehaja po vsej deželi daleč naokrog in da lahko tvoji vidni žarki poletijo tudi prek morja v Italijo, Dalmacijo, Hrvaško, Turčijo in vsepovsod naokoli. Gora leži ob hrvaško-dalmatinski meji in jo obdaja strašna gozdna divjina..."

 

Obrež

Orlek - Orleška draga

Pragozd Trdinov vrh

NEM Pragozd Trdinov vrh oblikuje čisti bukovi sestoj z raznodobno stopničasto zgradbo. Bukvi sta primešana gorski in ostrolistni javor, redkeje jerebika in mokovec. Lesna zaloga 655 m3/ ha ni visoka, saj lahko najdemo višjo tudi v gospodarskem gozdu. Za  pragozd  je značilen velik delež drevesnih orjakov, ki imajo v premeru več kot meter in so visoki do 38 metrov. Življenje pragozda je prepuščeno naravnemu razvoju, zato so številna razpadajoča drevesa sestavni del ekosistema. Pomembna so kot zadrževalci vode in nudijo dom številnim mikroorganizmom, glivam in pticam. Pragozd je  zavarovan kot naravni rezervat.

13May
AVTOKAMPI PO SLOVENIJI
13May
Pomembne informacije
13May
Slovenija na tretjem mestu držav z najboljšimi hoteli
I BUILT MY SITE FOR FREE USING