Rožni koren: Slovenci ga uporabljamo že od davnine

Če nas pot zanese v enega izmed najlepših kotičkov naše dežele, na Solčavsko, pod goro Olševo, tam le poklepetajte z domačini. Marsikaj zanimivega boste slišali. Ti ljudje so bili pretekla stoletja dostikrat dobesedno odrezani od sveta. Tukaj pa najdemo tudi čudovito zdravilno rastlino, rožni koren.

Če je Pavličevo sedlo zametel sneg in je Savinja poplavila cesto mimo Igle, pač niso mogli nikamor. Zato tudi fantje niso mogli po neveste – ne nižje v Savinjsko dolino ne čez hribe na Koroško. Zato pa so si nevesto našli v bližnjih vaseh. Tam so bili tako ali tako vsi v sorodu.

Rožni koren ali »rožnburc«

Ko me pot zanese med te vrle ljudi, mi povedo veliko starih receptov, jaz pa si jih pridno zapisujem. In če tam povprašate po rožnem korenu ali Rhodioli, vas bodo sprva malo čudno pogledali. Ko pa jim omeniš rožnburc, se jim zasvetijo oči. »Ja, tako se reče. Ne pa rožni koren.« No, naj se jim opravičim, zdaj že vsi poznajo pravo ime.

Ko malo pobrskamo po strokovni literaturi, kaj hitro dobimo podatke, da je rožni koren domala čudežna rastlina, ki zdravi dobesedno vse. Od raka do depresije, histerije, epilepsije, da dviguje ter izboljšuje delovanje imunskega sistema itd. Preberemo lahko tudi to, da so to rastlino poznali in uporabljali Vikingi, Kitajci, da o Mongolih ne govorimo. Pri nas jo je prvič omenjal Valvazor. Ja, jaz bi temu kar verjel. Ampak ljudje izpod gore Olševe (oziroma Oljšve po domače) tega pred stoletji zagotovo niso vedeli in so rožni koren uporabljali predvsem pri krvnih obolenjih.

Recepti naših babic uporabni še danes

Ko sem Majdačevo Anico povprašal, zakaj in kako ga uporabljajo oni, mi je pojasnila, da pozna star recept, ki so ga uporabljali že njeni predniki. Takole je povedala. Rožnburc raste v skalni steni. Je trajna rastlina. Kopljemo jo jeseni, tik preden gore pobeli sneg. Najbolje uspeva na višini nad 1500 m, najdemo pa ga že na višini okoli 1000 m nadmorske višine. Korenino očistimo, razrežemo in posušimo na zraku. Dve korenini nato namočimo v litru dobrega črnega vina (najbolje se obnese teran) ter mu dodamo pest rozin in vejico rožmarina. Steklenico postavimo na okensko polico za deset dni in tekočine ob koncu nič ne precedimo. Vsako jutro na tešče popijemo jušno žlico tega pripravka. Anica mi je to priporočila kot pomoč pri krvnih obolenjih, predvsem pri krvnem raku – levkemiji.

Popijemo vso količino pripravka. Ta sicer nima stranskih učinkov, razen v primeru, ko bi ga popili vsega na enkrat. Takrat bi namreč bili pijani. Naj vam povem, da je priporočen dnevni odmerek samega rožnega zdrobljenega korena 3 g. Če pa ga še pomešate s kurkumo in medom, zaužijete pravo zdravilno bombo. Pri nas temu receptu dodamo še nekaj učinkovin, kar še izboljša njegove zdravilne lastnosti.

Domači pripravek: Levkemija in krvne bolezni

Torej komu priporočamo opisani pripravek? Ljudem z oslabelim imunskim sistemom, tistim ki jih mučijo depresije in strahovi, rekovalescentom po hudih boleznih, bolnikom s krvnimi obolenji, športnikom ter ljudem, ki so zelo izčrpani. Kot vidimo, je njegova uporaba zelo široka.

Ja, vem, zdaj me boste vprašali, kako pa je rožni koren videti in kje si ga lahko v živo ogledate. Lep nasad imajo na Golteh v alpskem vrtu. Če pa vas bo pot zanesla na Solčavsko, zavijte takoj po bencinskem servisu na pot, ki vodi skozi Podoljševo proti Črni na Koroškem. Po dobrih dveh kilometrih vzpona, boste videli odcep proti ekološki kmetiji Majdač in prijazna gospodinja ali pa njena hči Majda vam bo pokazala rožni koren. Kmetija namreč leži tako visoko, da rastlina tam že uspeva. In še nekaj vam bom zaupal. S kmetije ne boste odšli ne žejni ne lačni – Anica je odlična kuharica.