Šorli Srečko
Raziskovalec COBISS 91689
Inštitut za Bijektivno fiziko
www.bijectvephysics.org
sorli.bijective.physics@gmail.com
Teorija sistemov je odličen pripomoček za razumevanje stvari. Vsako stvar lahko obravnavamo kot nek sistem, ki ima določeno število elementov. Tudi človeka, ki ima tri temeljne elemente: telo, um in zavest. Zavest je naša sposobnost, da se lahko zavemo, kako delujeta naše telo in naš um. Zavest ni del uma, zavest je onkraj. Opazujte par trenutkov vaše dihanje. V začetku boste razmišljali kako dihate. Potem boste pa začeli opazovati vaše misli o dihanju in tudi dihanje samo. Če to vajo redno delate, boste okrepili element zavesti. Ko smo pozorni, krepimo zavest. Ni važno na kaj smo pozorni, važna je pozornost sama. Lahko ste pozorni na vašo hojo, dihanje, uživanje hrane, vožnja avtomobila, karkoli. Ko smo pozorni kar počnemo, gre vse bolj gladko, z večjim uspehom in večjim zadovoljstvom.
Ko sem bil gimnazijec, so nas učili, da je zavest epifenomen mišljenja. Zavest obstaja zato, ker obstaja neprestani tok misli. Podobno je zvok bitja srca epifenomen bitja srca samega. Meni se je ta razlaga zdela napačna, ker zavedanje o misli ni misel, je nekaj onkraj. V zadnjih 30 letih znanost na veliko raziskuje kaj je zavest. Najbolj uveljavljena je Orch OR teorija zavesti angleškega fizika Rogerja Penrosa, ki pravi, da je zavest neka fizikalna lastnost vesolja, ki je še ne razumemo popolnoma. Zavest ni v možganih, ampak deluje v možganih. Kako zavest deluje v možganih je kar kompleksna zadeva, ki je še nihče ni popolnoma razjasnil. Mogoče nikoli ne bomo imeli jasne predstave o tem.
Zavest je onkraj obstoječe znanstvene metodologija. Znanost raziskuje objekte, od protona pa do črne luknje. Zavest pa je subjektivna. Zavest ni objekt in če jo raziskujemo kot objekt, bomo dobili napačno predstavo. Zato je vaja pozornosti veliko boljše orodje za spoznavanje zavesti kot študij Orch OR modela, ki sem mu posvetil kar nekaj časa.
Življenje danes je takšno, da je naš um zelo aktiven. Vsak dan dobimo veliko informacij, vsaj 100 krat več kot pred 50 leti. Um te informacije predeluje in je zato velikokrat preobremenjen. Osem ur službe in potem še tri ure televizije je za veliko ljudi preveč. Njihov um je kot avto, ki ga ne moremo ugasniti. Teče na mestu in porablja energijo, rezultata pa ni. Temu rečemo v žargonu da naš um »bluzi«. Zato je zelo pomembno, da ustvarimo harmonijo med telesom, umom in zavestjo. Več zavestne telesne aktivnosti in manj umske aktivnosti (manj televizije), je dober recept. Včasih vidim ljudi, ki tečejo s slušalkami, med tekom poslušajo glasbo. Bilo bi bolj efektivno, da bi med tekom bili pozorni na dotikanje stopal s tlemi. Tudi v telovadnicah je glasba na glas, kar spet zmanjšuje našo pozornost na telovadbo. Ko delamo vse »avtomatično« je rezultat majhen. Ko delamo s pozornostjo, je velik. Ko spijete kozarec vode in ste pozorni, je to bolj krepčilno in pomirjujoče kot 10 kilometrov teka z muziko. Tišina je vir človekove moči in zdravja. Posebej še tišina v naravi. Pojdite vsaj trikrat na teden v naravo in se predajte njenim zvokom, bodite pozorni na šumenje vode, pihanje vetra in vaš um se bo sprostil in napolnil z energijo. Narava je vir zdravja, krepi um in telo. Zavestna telesna aktivnost v naravi je najboljša vaja za harmonizirano triado »telo-um-zavest«. Gibanje ni pod taktirko uma, gibanje je samo sebi namen in je zavestno, se pravi brez razloga. Mi delamo vse z nekim razlogom. V naravo pa nič ni z razlogom. Priče pojejo, ribe plavajo, gamsi tečejo brez razloga, enostavno uživajo življenje. Ljudje najbolj uživamo, ko smo zavestni. Zavestna hoja po gozdu je veliko večji užitek kot coca-cola z rumom in cigareta.
Za harmonizirano triado »telo-um-zavest« rabite le 15 minut vsak dan. Če ste redni in vestni, vam 15 minut na dan spremeni življenje. 15 minut zavestnega dihanja dnevno umiri um, da se le-ta lahko spočije. Človek danes rabi »fazo počitka«. Vsak dan moramo imeti 1 uro popolnega počitka in to pred spanjem. Ko gremo potem spet in je um umirjen, je spanec krepčilen. Pomembno je, da imamo kosilo. Ko pridemo domov, naj bo večerja najpozneje okoli 19.00 ure. Če gremo spat okoli 22.00 je hrana že napol prebavljena in bomo dobro spali. Če jeste meso, je pomembno, da ga uživate za kosilo in to največ dva obroka na dan, posebej še, če ste starejši od 50 let. Zmerno uživanje alkohola in mlečnih izdelkov in veliko svežega sadja in zelenjave, je prav vnos energije v organizem. Sadje jejte zjutraj, pred kosilom ali pred večerjo, nikoli pa po obrokih. Zlato pravilo je, da jeste le, ko ste lačni. Danes jemo, ko smo pod stresom. 15 minut vaj na dan s katerimi krepite zavest vam pomaga, da prepoznate »umsko lakoto« in jo preusmerite v drugo dejavnost. Recimo avto-masažo. Ko vas zagrabi, da bi šlo v McDonald raje si zmasirajte podplate.
Redno izvajanje vaje »pozornega dihanja« bo tudi pomagalo, da bo vaše dihanje postalo popolno, se pravi popoln izdih, vdih s prepono, vdih s prsnim košem in izdih. Otroci vsi dihajo polno. Dihanje povezuje um, telo in zvest, kajti dihamo lahko le v sedanjosti. Telo in zavest, sta zmeraj v sedanjosti, um je pa zmeraj v preteklost ali v prihodnosti. Moč življenja je v sedanjosti, ker edinole sedanjost obstaja. Če živimo preveč v umu, se harmonija triade podre in postanemo depresivni. Bolj ko smo prisotni, se pravi bolj ko živimo v realnem svetu, bolj smo zdravi.
Danes veliko ljudi živi v virtualnem svetu. To je rezultat teh računalniških igric, ki so veliko mladim »zakurile možgane«. In mi imamo te igrice celo kot »šport«! Računalniške igrice na dolgi rok poškodujejo možgane. Postanejo droga. Zadnjič na letalu sem sedel poleg moškega mojih let (62), ki je tri ure igral neko igrico kjer streljaš vojake v razpadajočem gradu. Da lahko počneš nekaj tako neumnega tri ure pomeni popolno odsotnost zavesti.
Harmonija triade je endogena, dogaja se v organizmu. Zdravje je naravna lastnost organizma, je pravilo, bolezen je izjema. Že 30 let smo vsak dan prepričevani, da pride zdravje od zunaj, to je tako imenovani »poslovni model zdravja«, ki ga je ustvarila farmacija (model eksogenega zdravja). Zadnje generacije zdravnikov so izobražene v duhu modela eksogenega zdravja, torej, zdravje pomeni jemanje zdravil. Temu se moramo odločno upreti. Zdravje je naravna lastnost našega organizma, za katerega lahko poskrbimo le mi sami. Zdravnik je potreben le v primeru bolezni. Če osvojimo model endogenega zdravja, bomo v naslednjih letih zmanjšali porabo zdravil, zmanjšali število obolenj, in zmanjšali potrebo po zdravniških storitvah. Iskrenega namena v družbi zato pot zdravja zaenkrat še ni, ker danes je bolezen razumljena kot pomembna »ekonomska kategorija«. Ne razumemo še, da je bolezen odhodek za posameznika in za državo (prihodek le za farmacijo), zdravje je pa prihodek za državo in za posameznika. Upajmo, da se bo preobrat od «industrije bolezni« v »industrijo zdravja« zgodil kmalu. Krepitev zdravja je naša primarna družbena naloga, ki temelji na ustvarjanju harmonije triade zdravja: »telo, um, zvest«.
VIR: Sorli, A. S., & Čelan, Štefan. (2020). Integration of Life and Consciousness into Cosmology. JOURNAL OF ADVANCES IN PHYSICS, 17, 41-49. https://doi.org/10.24297/jap.v17i.8623
