Če ne z našimi otroki, s kom pa potem? Z migranti? Medtem ko se države po vsej Evropi zavedajo pomena podpore družini

Osnutek Zakona o izvrševanju proračuna je, še preden bi ga videli vsi ministri in bi bil usklajen v vladi, dvignil veliko prahu.

Predlog zakona, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo, tako predvideva precej nenavadne dodatne izdatke, na drugi strani pa ogromno jemlje na področju sociale, kjer (še naprej) reže pri državnih štipendijah, porodniških, dodatku za velike družine in pri plačah javnih uslužbencev.

Medtem ko v tujini družino vse bolj podpirajo se pri nas obetajo vse večji rezi.
Osnutek posega tudi v zaveze koalicijske pogodbe. Kot je dejala Alenka Bratušek v včerajšnjih Odmevih, ministri predloga novega zakona o izvrševanju proračuna do včeraj sploh še niso videli, ni bil medresorsko usklajen v vladi ali koaliciji, so ga pa prejeli poslanci. Kot je dejala Bratuškova, ima vlada hude težave pri pravočasni pripravi gradiv in še večje pri komunikaciji.

Čeprav nič ne kaže, da bo do tedaj usklajen, si želi finančno ministrstvo predlog v državni zbor vložiti že v petek, sprejemal pa se bo po nujnem postopku.

Zakon predvideva slabih 46 milijonov dodatnih izdatkov in za vsaj 162 milijonov prihrankov. Glede na predlog bi finančno ministrstvo več denarja namenilo občinam (približno 32,5 milijona evrov), manjši izdatek bi zahtevala izredna uskladitev pokojnin (7 milijonov evrov), vzpostavitev novega sklada za nevladne organizacije, v katerem bodo zbrani nenamenjeni 0,5-odstotni deleži dohodnin (približno 6 milijonov evrov), predvidevanih je tudi 10 novih zaposlitev na okoljskem ministrstvu.

Na drugi strani pa je v predlogu kljub gospodarski rasti množica rezov. Obeta se enoletno zamrznitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom, čimer bi izgubili različne dodatke, pomoči in nadomestila po več zakonih, vlada pa bi prihranila 16 milijonov evrov. Pet do deset milijonov namerava država privarčevati tako, da ne bi uskladili cenzusov.

Vlada bi zaostrila kriterij dohodka za pridobitev državne štipendije, s čimer bi privarčevala slabih 10 milijonov evrov.

Velikim družinam bi vzeli dodatek, nižja tudi porodniška
Država namerava skrčiti tudi obseg pravic, ki jih sedaj zagotavlja zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Družine, uvrščene v sedmi in osmi dohodkovni razred tako prihodnje leto ne bi bile več upravičene do otroškega dodatka. Številčnejše družine, ki prejemajo dodatek za velike družine, bi po predlogu vlade prihodnje leto ostale brez tega dodatka (za katerega sedaj nameni okrog 11 milijonov evrov). 40 milijonov evrov bi država vzela z znižanjem osnove za nadomestilo porodniške.

Država namerava tudi prihodnje leto v javnem sektorju ohraniti zamrznitev izplačevanja delovne uspešnosti in povečanega obsega dela, razen za direktorje. Prav tako so načrtovane dodatne omejive pri zaposlovanju v javnem sektorju.

Drugod podpora družinam, pri nas le rezi
Madžarska družine strateško podpira z olajšavami, subvencijami in podporami. Družinam, ki za tri otroke npr. pomaga z nepovratno pomočjo v višini 32.000 evrov za nakup stanovanja ali hiše, za družinsko politiko pa namenja okrog 5% BDP.

Pomena spodbujanja demografije se zavedajo na Hrvaškem, kjer se je lani rodilo najmanj otrok v zadnjih sto letih, kjer vlada razmišlja o uvedbi t. i. družinske kartice, ki bi družinam s tremi ali več otroki prinesla najrazličnejše ugodnosti.

Tako Avstrija kot tudi Nemčija v zadnjih letih uvajata številne politike za povečanje števila prebivalcev. Med drugim gre npr. v Nemčiji za dvig nadomestila med porodniškim dopustom, dodatna dva meseca porodniškega dopusta ob dveh tretjinah plače in ukrepe sočasnega prejemanja otroškega dodatka in koriščenja krajšega delovnega časa.

Italija je v svojem najnovejšem predlogu proračuna predvidila, da bo družinam ob rojstvu tretjega otroka podarila kmetijsko zemljišče in brezobrestno posojilo v višini 200.000 evrov, če bi si v bližini le-tega družina ustvarila tudi dom.

Če ne z našimi otroki, s kom pa potem? Z migranti?
Medtem ko se države po vsej Evropi zavedajo pomena podpore družini in vse aktivneje izvajajao politike v to smer, smo v Sloveniji priča še večjemu omejevanju socialnih pravic, družinam pa se le jemlje – in to na račun teh, ki dražavi dolgoročno največ prispevajo.
Hkrati na drugi strani država brez prave podpore sredstva povečuje občinam, obeta se nam tudi nov sklad za nevladne organizacije, ki bodo prejele 5 % dohodnine, ki je ne boste namenili nikomur drugemu.

Takšen mačehovski odnos vlade do ljudi, še posebej družin, bi v zreli demokraciji povzročil upor, sploh zato, ker v širšem kontekstu daje pomenljivo sporočilo, kakšno prihodnost slovenskemu narodu namenja leva oblast.

Po vseh kazalnikih imamo namreč eno najbolj starajočih se družb v Evropi, rodnost je za naravno obnovo populacije prenizka in manjko bo treba nadomestiti. In osnutek zakona o izvrševanju proračuna je še en od množice signalov, da se slovenska levica pri tem obrača stran od slovenskega človeka, slovenske družine ter bo demografsko sliko skušala popraviti z migranti.

Zato tudi ne čudi trmasto in nesmiselno vztrajanje pri marakeški deklaraciji o migrantih, od katere se odvrača vse več držav, spoštujejo lasten narod in identiteto.