Življenje na sončni strani alp

Dragi sorojaki, prosim vas, da malce resnično in iskreno pomislimo v kakšni državi živimo. Živimo v eni najbolj varnih držav na svetu. Živimo v socialni državi, ki pomaga svojim državljanom, da živijo dostojno in dobro. Povsod obstajajo izjeme in žalostne zgodbe. Ne govorim o njih. Takšne imajo tudi v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem, da sploh ne govorimo o Ameriki. Izobrazba nam je na voljo zastonj - in ne samo to. Na voljo nam je odlična izobrazba, ki tistim, ki gremo v tujino, zelo hitro omogoča odlične dosežke. Imamo čudovite kulturnike, ki s svojimi deli in ustvarjanjem v tujini in doma svobodno ustvarjajo in ustvarjajo našo moderno zgodovino naroda, krojijo našo identiteto. Imamo svobodo, da z našim pasušom (ene male in mlade 2 milijonske države) pridemo v skoraj vse države sveta brez težav in obsojanj. Imamo odlične podjetnike, ki skrbijo za moderen razvoj naše države. Imamo intelektualce, ki s svojim intenzivnim in vrhunskim delom na svojih področjih nam Slovencem dajejo samozavest, da smo enakovredni, če ne veliko kje močnejši narod, kot pa smo veliki. Živimo v državi, kjer nas ne sodijo po naši veri. Imamo športnike, ki so vrhunski in so se razvili iz naših športnih klubov, šli naprej in dosegajo čast in slavo na svetovnih merilih. Imamo čudovite ljudi, karakter, značaj, zaradi česar se tisti, ki smo kdaj šli ven, radi vračamo nazaj med naše ljudi. Imamo svoj jezik, pisatelje, film, medije, glasbo, identiteto. Živimo v dobri, lepi in mladi državi, ki pa je obremenjena s sekularizacijo, groznim nespoštovanjem in trdimi poli - ne samo v politiki, ampak tudi med ljudmi. Ti ne verjamejo prav v nič v tej naši državi. Pravijo, da živimo v grozni deželi, ki je ničvredna, slaba, ki iz naše dobre države (med 50 najboljšimi državami na svetu za živeti) ves čas najdejo samo slabe in slabe stvari. Ljudje, ki našo državo in intelektualce dajejo v nič tako pri nas, kot v tujini. Kakšno je lahko potem spoštovanje Slovencev do Slovenca, če nas samo razdvajajo in nam vcepljajo misel, da smo ničvredni in ne znamo poskrbeti sami zase?! Kako bi se razvil otrok, ki bi mu recimo oče ali mati ves čas govoril, da živi v grdi hiši, da so starši njegovega partnerja lažnivci, da je njegov partner (s katerim mora sodelovati, da bo v družini lepo) izdajalec, da je vse slabo? Kako naj se takšen otrok razvije v samozavestno osebo? Ali bo ta otrok lahko rekel, da je živel v lepi družini, v lepi hiši? Dvomim! In tako je to. Dokler bomo brez spoštovanja in hvaležnosti do vsega v tej državi in bomo iz tega nespoštovanja gradili nove temelje, dragi sorojaki, ne vem kako visoko lahko gradimo. Jezusov nauk nauči, da moramo spoštovati sočloveka in se med seboj ljubiti ter predvsem biti malce ponižni in predvsem hvaležni. Takisto uči preprosta kmečka pamet. Dajmo se kdaj pogledati v oči in preprosto reči: "Cenim te" ter: "Hvaležen sem, da živim v lepi državi, na lepem koncu sveta, kjer živijo dobri ljudje, ki radi pojo in skačejo s Planice!"