10 mest, za katere je največja verjetnost, da ostanejo brez pitne vode

Brazilska finančna prestolnica je eno od desetih najbolj naseljenih mest na svetu. Leta 2015 se je ukvarjala s podobnimi težavami, kot se danes Cape Town. Zaloga v glavnem rezervoarju je upadla pod štiri odstotke. Mesto z 21,7 milijona prebivalcev je na vrhuncu krize imelo za manj kot 20 dni vodnih zalog. Tovornjaki z vodo so morali zaradi ropanja imeti stalno policijsko spremstvo.

Za takšno stanje so krivili sušo, a so predstavniki ZN kritično obtožili oblasti zaradi pomanjkanja načrtovanja in naložb na področju.

Kriza naj bi se končala leta 2016, a so v januarju leta 2017 glavne rezerve upadle pod 15 odstotkov. Tako je dobavljivost vode v prihodnosti negotova.

Lokalne oblasti so bile presenečene nad rastjo nepremičninskega trga, ki je sledil rasti mesta v tehnološki center. Zato so se ukvarjali s težavami mesta z vodo in kanalizacijo. 

Stanje je še poslabšal obstoječi vodovodni sistem, ki je bil zastarel in nujno potreben obnovitve. Lokalna oblast je spoznala, da mesto polovico pitne vode spusti med odpadke.

Podobno kot Kitajska se tudi Indija bori z onesnaženostjo vode. Popis mestnih jezer kaže, da je 85 odstotkov njihove vode primerne le za namakanje in hlajenje v industriji. 

Bangalore (IND)

Organizacija Svetovna banka šteje za stanje s primanjkovanjem vode, ko prebivalci na neki lokaciji prejmejo manj kot tisoč kubičnih metrov sveže vode na osebo. V letu 2014 je imel Peking 20 milijonov prebivalcev in 145 kubičnih metrov vode na prebivalca.

Na Kitajskem živi skoraj 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima na razpolago sedem odstotkov sveže vode na svetu.

Nič ne pomagajo niti težave z onesnaženostjo. Uradne številke iz leta 2015 kažejo, da je 40 odstotkov nadzemeljske vode v Pekingu tako onesnažene, da ta ni primerna niti za namakanje ali uporabo v industriji. Kitajske oblasti poskušajo reševati težave z množičnim preusmerjanjem največjih rek. 

Peking (KIT)

Reka Nil, ki je bila nekoč ključnega pomena za eno od največjih svetovnih civilizacij, je ogrožena. Gre za vir 97 odstotkov vode za Egipt, ki je hkrati ciljna destinacija za naraščajoče količine neobdelanih agrikulturnih in urbanih odpadkov.

Številke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kažejo, da se Egipt na lestvici števila smrti zaradi onesnaženja vode uvršča visoko. ZN ocenjujejo kritično pomanjkanje vode do leta 2025.

Kairo (EGI)

Kot večina obmorskih mest je prestolnica Indonezije ogrožena zaradi naraščajoče gladine morja.

Položaj so še poslabšali prebivalci sami. Ker ima dostop do pitne vode manj kot polovica od deset milijonov ljudi v mestu, je nelegalno kopanje vodnjakov zelo razširjeno. S tem izpodkopavajo in izsušujejo območje in ga tako dobesedno nižajo. Zato 40 odstotkov mesta leži pod gladino morja (ocena Svetovne banke).

Težavo poslabšuje dejstvo, da je večina mesta v betonu, ta preprečuje zemlji, da bi vpijala padavine in tako znova napolnila vodnjake.

Džakarta (IND)

Četrtina svetovne zaloge sveže vode je na območju Rusije. Država se utaplja v onesnaženju, ki je posledica razvoja industrije v dobi Sovjetske zveze.

Težava je še posebej očitna v Moskvi, ki je 70-odstotno odvisna od nadzemne vode. Uradniki priznavajo, da je med 35 in 60 odstotkov vse pitne vode v Rusiji sanitarno neustrezne.

Moskva (RUS)

Glede na podatke turške vlade je država od upada zalog pod 1.700 kubičnih metrov na prebivalca v letu 2016 tehnično v kritičnih vodnih razmerah. Lokalni strokovnjaki opozarjajo, da bi se položaj lahko do leta 2030 zaostril v stanje resnega pomanjkanja pitne vode.

Leta 2014 so vodne zaloge mesta upadle pod 30 odstotkov.

Istanbul (TUR)

 Ciudad de México (MEH)

Za večino od 21 milijonov prebivalcev prestolnice mesta ni pomanjkanje vode nič novega. Vsak peti prebivalec ima vodo iz pipe na voljo le nekaj ur na teden. Še dodatnih 20 odstotkov prebivalcev dobi tekočo vodo le za manjši del dneva.

Mesto do 40 odstotkov vode uvozi iz oddaljenih krajev in nima večjih operacij recikliranja vode. Izguba vode zaradi slabega vodovodnega sistema je ocenjena na 40 odstotkov.

 London (VB)

S povprečnimi letnimi padavinami okoli 600 mm je mesto primorano 80 odstotkov svoje vode pridobiti iz rek. Kot pravijo mestne oblasti, se mesto približuje najvišji mogoči poseljenosti in bo zaradi tega verjetno do leta 2025 že imelo težave z vodo, pomanjkanje vode pa doživelo do leta 2040. 

V začetku 20. stoletja je imel projekt izsuševanja bližnjih močvirij nepredviden rezultat. V vodno zajetje Biskanskega zaliva, glavnega vodnega vira mesta, je začela vdirati morska voda. 

Čeprav so leta 1930 težavo opazili, morska voda v vodno zajetje prodira še vedno. Mesto Miami je doživelo hitrejše rasti gladine morja, kar je povzročilo, da je morska voda predrla podzemne pregrade nameščene v zadnjih letih.

Bližnja mesta že imajo resne težave z pitno vodo. Hallandale Beach, ki je od Miamija oddaljen le nekaj kilometrov, je moral zaradi vdora slane vode zapreti šest od osmih vodnjakov sveže vode.

VIR: CNN