240 let od prvega vzpona na Triglav, simbol slovenstva

Od prvega vzpona na največji slovenski gorski vrh – Triglav – letos mineva že 240 let. Na skrivnostno, a vabljivo goro so se leta 1778 povzpeli štirje Bohinjci – rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer.

Prvi vzpon na 2864 metrov visoki Triglav, ki je po leta 1744 opravljenih meritvah meril celo 3018 metrov, je za osem let prehitel osvojitev Mont Blanca. Slovenci smo se s tem dosežkom uvrstili v sam vrh svetovnih alpinističnih uspehov.

Ranocelnik Baltazar Hacquet je leta 1777 neuspešno naskakoval najvišji slovenski vrh. Leto pozneje je slovenski podjetnik in mecen Žiga Zois razpisal nagrado za njegovo osvojitev. Angažiral je zdravnika Lovrenca Willomitzerja, ki je s tremi domačini vrh tudi osvojil. A motivi še danes niso popolnoma jasni. "Glavna težava je v tem, da so bohinjski zapisi – v katerih je bila zapisana korespondenca vseh vpletenih v ta podvig – žal izgubljeni. Zgodbo o prvem pristopu smo tako izvedeli šele iz povzetka teh zapisov 20 let kasneje. Ne vemo, zakaj naj bi Zois razpisal nagrado. Lahko sklepamo, da je bil obveščen o poskusih Hacqueta, ki je bil Zoisov dobri znanec, saj sta si dopisovala,"

Triglav je simbol slovenstva, zagotovo......če pa pogledamo narod, pa nekaj ne štima, kajti mi imamo na oblasti simbole jugoslovanstva, ljubitelje islamskih ilegalcev, v bistvu simbole antislovenstva. Včasih sem bil ob pogledu na Triglav ponosen.....pravzaprav sem tudi danes, le da sem ob enem tudi žalosten in zaskrbljen.