Zaradi gradnje južnega dela severnega kraka tretje razvojne osi naj bi namreč porušili 40 stanovanjskih hiš, lastniki pa bi bili tudi ob zemljiške parcele. Urban Jeriha iz Civilne iniciative Braslovče meni, da bo projekt odvzel lastninsko pravico zasebnim subjektom na več kot 1.400 zemljiških parcelah, skupna izmera teh zemljišč pa je več kot 150 hektarjev. Prav tako bi bila odvzeta lastninska pravica zasebnim lastnikom 117 grajenih objektov.
Občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Šentrupert-Velenje.
Odločitev občin odmeva tudi na Koroškem, saj jih bo načrtovana gradnja hitre ceste končno povezala s slovenskim avtocestnim križem. Predsednika odbora za gradnjo hitre ceste na Koroško Matica Tasiča to skrbi, a verjame, da se bodo postopki za gradnjo, ki naj bi se začela v letu 2019, nadaljevali. "Ustavna presoja je njihova pravica, temu ni mogoče nasprotovati. Glede na to, da smo v obdobju pred volitvami, pa ocenjujem, da je to predvolilna poteza županov občin Braslovče, Šmartno ob Paki in Polzela," pa se je na napoved vložitve zahteve za ustavno presojo odzval koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik.
Čudi se, da se pod zahtevo za presojo ustavnosti podpisuje tudi Občina Šmartno ob Paki, ki je del Savinjsko-šaleške regije in v imenu katere je predsedujoči svetu regije lani tudi podpisal omenjeni protokol. Sicer pa Verhovnik meni, da bo DPN za traso hitre ceste Šentrupert-Velenje jug "moral obveljati".
Upam ,da ustavno sodišče prepozna osebne interese ljudi iz teh občin . Spremeniti bi se moral zakon in v kolikor so takšni zahtevki na sodiščih zavrnjeni naj občine plačajo stroške .
Me zanima ,če bo potem še g. Kužnik sedel na stolčku župana in dalje delal zdrahe celi regiji.
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18.6.2004 sprejel
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije.
V točki 5.3. je bila v 4. odstavku definirana naslednja glavna prometna smer:
"Primerno dostopnost in povezanost z mednarodnimi tokovi vseh območij se zagotavlja z razvojem sekundarnih (prečnih) prometnih povezav, ki se navezujejo na TEN evropsko infrastrukturno omrežje, V. in X. panevropski prometni koridor ter na Jadransko – Jonsko prometno os. Iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja se na avtocesto pri Celju navezuje nova tretja prometna os, ki se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb – Reka. Z novo razvojno prometno osjo se povezuje regionalna središča v Avstriji, Sloveniji, Hrvaški ter omogoča navezovanje tovornega in osebnega cestnega prometa vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri."
Izraz tretja razvojna os pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave sta tudi novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug.
V Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije je tretja prometna os omenjena kot cestna povezava, ki se iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto pri Celju ter se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb–Reka. Investicija v tretjo os je vključena v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.
