A, se bo splačalo še hoditi v službo?

DZ je včeraj s 33 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Ta bo glede na prehodne določbe v obdobju od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov, od leta 2019 pa 331 evrov.

Znesek 331 evrov, ki ga je predlagala vlada in predstavlja 11-odstotno zvišanje zdaj veljavnega zneska, je po pojasnilu ministrice za delo Anje Kopač Mrak določen tudi glede na višino minimalne plače. Slednja mora biti po njenem opozorilu višja od denarne socialne pomoči. Povišanje bo veljalo za samske osebe in za pare brez otrok.

Delati ali biti na socialni?

To, da se socialni prejemki višajo, je pohvalno. Toda vprašanje, ki se v tem trenutku poraja, je, kaj se dogaja s plačami. Prišli smo namreč do točke, ko se ljudem več ne bo splačalo delati. To stališče predlagatelji seveda zavračajo, a dejstvo je, da imajo ljudje, ki delajo za minimalno plačo, vse manj motivacije za delo.

Nič ni narobe, če so socialni prejemki višji. Narobe je, da so plače mizerne.

Dodatnih 50 milijonov evrov za nedelo

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so kritični do višanja osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Dvig bo po njihovem prepričanju znižal število tistih, ki se bodo aktivno zavzemali za novo zaposlitev, državo pa bo to stalo dodatnih 50 milijonov evrov.

V GZS so opozorili, da se je od leta 2011 višina denarne socialne pomoči zvišala za dve tretjini, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin dvignile le za 8,5 odstotka. Okoli 51.200 ljudi naj bi glede na podatke s konca 2017 s 1. junijem tako prejelo za 30 odstotkov višjo denarno socialno pomoč, kar po navedbah GZS bistveno presega rast minimalne in povprečne plače.

"Takšna rast višine socialnih transferjev negativno vpliva na motivacijo iskalcev zaposlitve. Razvrednoti delo nižje plačanih zaposlenih in posledično spodbuja razmah sive ekonomije," so prepričani v zbornici.




Delavec s prazno denarnico

Ob tem so spomnili, da se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem kadrov, številna delovna mesta pa ostajajo zaradi strukturnih neskladij in neustreznih političnih odločitev nezasedena, kar povzroča škodo tako gospodarstvu kakor tudi družbi kot celoti. "Zaradi tega bi moral biti cilj politike opolnomočenje posameznika za delovno aktivnost, z dodatnim izobraževanjem in socializacijo, ne pa spodbujanje njegove pasivnosti in nemotiviranosti," so ocenili in dodali, da je danes med brezposelnimi prejemniki socialne pomoči polovica mlajših od 40 let, ki bi v trenutnih razmerah v gospodarstvu delo lahko našli.

Odločitev DZ na letni ravni po navedbah GSZ pomeni 50 milijonov evrov novih izdatkov za državo, s tem pa veliko breme za javne finance in davkoplačevalce. Hkrati se država z dvigom odpoveduje višjim prilivom iz dohodnine in prispevkov, ker bodo ti ljudje demotivirani za delo, so pristavili v zbornici. "Ob tem, ko se je zmanjšal obseg sredstev za investicije in ko ni bilo pripravljenosti za nadaljnjo razbremenitev stroška delovnega razmerja, smo brez težav proračunu naprtili dodatno obveznost v višini 50 milijonov evrov," je bila kritična generalna direktorica GZS