Druga obletnica ugrabitve koroških dečkov

Zgodnje pomladansko jutro 30. marca 2016 se je za koroška dečka, babico in dedka začelo kot običajen delovni dan. Nekaj mesecev po tragični izgubi mame in očeta, ki zaradi njenega umora v priporu čaka na sojenje, se je za koroška dečka življenje počasi umirjalo. Tako je bilo tudi usodnega jutra, ki je v njuni srci zarezalo novo, nerazumljivo in nepotrebno rano. Ko sta tistega poznomarčevskega jutra koroška dečka zadnjič vstala iz svojih posteljic v Pamečah, sta ju babica in dedek uredila in pripravila za odhod v vrtec. Fantka sta pojedla zajtrk, nato so se skupaj odpravili na, za dolgo časa zadnji, jutranji sprehod.

Dečka sta ta dan še posebej močno in dolgo objemala babico in dedka. Šele ko jima je babica obljubila, da pride kmalu ponju, sta se umirila in se izgubila v gruči otrok. Nihče od njih ni niti pomislil, da se bo čez nekaj ur zanje začela nova tragedija, po svoje prav tako boleča, kot je bila izguba mamice in hčere. Fantka sta tega dne zaradi gestapovskega ravnanja CSD Velenje izgubila še dedka in babico. CSD Velenje je namreč protipravno, brez vednosti starih staršev, pri katerih sta po umoru mame bivala, koroška dečka ugrabil iz vrtca in ju namestil k neznani rejniški družini …