Poleg virusov, ki ostanejo stalno sebi enaki, obstajajo številne vrste virusov, ki pa v večji ali manjši meri nenehno spreminjajo svojo sestavo in svoje značilnosti. V to skupino sodijo tudi virusi gripe; razlikujemo tri tipe: A, B in C. Za človeka je najbolj napadalen virus gripe (influence) tip A, ki tudi najbolj spreminja svoje značilnosti. Zato se naše telo ob vsaki novi okužbi z virusi gripe tip A znajde pred bolj ali manj spremenjenim nasprotnikom, proti kateremu so protitelesa, ustvarjena pri predhodni okužbi, samo malo učinkovita ali pa sploh ne. V takih primerih bolnik zboli za približno enako obliko gripe, kakršno je že prebolel. Naravne trajne imunosti ni.
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, lahko spremljate pojav gripe in drugih okužb dihal v sezoni 2017/2018.
Širjenje bolezni:
(čas od okužbe do pojave bolezni): 48 ur.
nenaden začetek z mrzlico, mrazenjem, visoko vročino do 40 o C, ki prek dneva malo niha in traja 3-5 dni. V glavnem suh kašelj, kihanje, prehlad, hud glavobol, bolečine in trganje v mišicah in sklepih, predvsem v nogah, solzenje, pekoč občutek v očeh, vnetne spremembe v zgornjih dihalnih poteh, boleče grlo, bolečine v prsnem košu, splošna šibkost, zbitost, želja po ležanju.
Četrti ali peti dan vročina pade, počutje je veliko boljše in bolnik dobi občutek ozdravljenja, vendar se pokašljevanje in občutek izčrpanosti vlečeta še več dni ali nekaj tednov.
Zlasti pri starejših, kroničnih srčnih in pljučnih bolnikih ter osebah s sladkorno boleznijo, rakom, aidsom: pljučnice s težkim potekom, vnetje srčne mišice, vnetje centralnega živčevja.
Kaj povzroči gripo?
Povzročitelj gripe je virus influence. Obstaja več tipov virusov. Večina iz med njih, razen tipa C, je sposobna spreminjanja, tako da nastajajo vedno novi sevi in imunski sistem ni sposoben razviti imunosti za vse življenje.
Simptomi
Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih po zraku, zlasti v zaprtih prostorih, razširjajo okuženi bolniki, s kašljanjem, kihanjem ter posrednim in neposrednim stikom. Bolezenski znaki nastopijo po eno do tridnevni inkubaciji. Nenadoma se pojavijo visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Po dveh dneh začnejo vročina in drugi simptomi usihati in po petih dneh navadno izginejo. Bolnik navadno v 7-10 dneh docela ozdravi.Simptomi vnetja dihal pa se ohranijo; bolnik je slaboten in včasih potrt.
Bolezen je lahko nevarna zaradi hitrega širjenja in pogostih zapletov s pljučnico, ki ogroža predvsem starejše in kronične bolnike.
Zdravljenje
Razen v blagih primerih naj bolnik miruje v postelji v topli in dobro prezračeni sobi. Jemlje naj sredstva proti bolečinam, da si olajša trganje in bolečine in zmanjša telesno temperaturo. Topli napitki pomirjajo vneto grlo, vdihavanje pare pa blažilno deluje na pljuča. Če zboli za gripo prileten človek ali bolnik z boleznijo pljuč ali srca, je treba poklicati zdravnika, takoj ko se pojavijo simptomi. Pacient lahko vstane iz postelje, ko vročina popusti, vendar še vedno potrebuje mirovanje. Ko se mu moč začne vračati, naj postopoma spet začne normalno delati in živeti.
Preprečevanje
Izogibanje bivanju v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi, vzdrževanje dobre kondicije, redna telesna vadba ter kvalitetna prehrana. Oboleli naj ostanejo v postelji, pri kihanju in kašljanju naj uporabljajo robčke ter se izogibajo telesnim stikom.
Cepljenje
Najprimernejši čas za cepljenje je konec oktobra in v začetku novembra, torej pred sezono gripe. Protitelesa, ki ščitijo pred gripo, se pojavijo v dveh tednih po cepljenju. Priporočljivo je za starejše od 60 let, oskrbovance v domovih za ostarele in ostalih zavodih, odrasle in otroke, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične ter živčno-mišične bolezni. Cepljenje je treba vsako leto ponoviti.
Čeprav cepivo ni popolnoma učinkovito, še vedno daje učinkovito zaščito pred drugimi tipi virusov, potek bolezni pa je precej lažji.
