Danes mineva natanko 100 let od smrti našega literarnega velikana in revolucijonarja IVANA CANKARJA! Takratne oblasti ga niso marale, ker je bil zaveden Slovenec. Novejša raziskovanja kažejo, da je umrl za posledicami hudega pretepa treh srbsko govorečih moških, kar pa so oblasti vseskozi prikrivale! Uradna verzija naj bi, po dokazih, bila prirejena takratnim oblastnikom! Resnica je prišla na dan šele v zadnjih letih...!
Domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel:
»Veseli ljudjé bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je
pognala kal in je rodila – zrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro
na čudežno deželo pod seboj.
Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! –
Ivan Cankar : Kurent