Ivan Kramberger je bil rešitev ...

Bilo je volilno leto, opogumljen z uspehom na predsedniških volitvah 1990, ko je zanj glasovalo kar 18,5 odstotka volivcev, se je odločil, da v svet politike vstopi s svojo politično stranko. Da se bo v parlamentu branil interes malega človeka, kakršen je bil on sam, je napovedoval. Bil je čas, ko se uradna predvolilna kampanja še ni začela. Vendar Ivek ne bi bil Ivek, če s svojim bugattijem ne bi krožil po Sloveniji, se srečeval z ljudmi, obsojal komuniste in napovedoval, da bo z njegovo vlado, kajti v zmago je bil prepričan, poslej vse drugače.
S svojimi 18,5 odstotka dobljenih glasov na predsedniških volitvah je nekomu postal nevaren v boju za oblast. Ančkino smrt in še nekaj incidentov, ki so se mu zgodili, ni dojel kot preteče opozorilo. Vseeno je bil le preprost in iskren človek, nevešč iger umazane politike, v katerih so za uspeh dovoljena vsa sredstva, od diskreditiranja do likvidacije nasprotnika, če je potrebno, tudi fizične. Njegove besede je preglasil pok iz puške. Množica je onemela. Strel v srce je pokosil Ivana, zgrudil se je in vsega je bilo konec. V hipu je vsa Slovenija zvedela, da je krogla končala življenje ljudskega tribuna.