Jugoslavija… Ječa narodov.
V prejšnjih zapisih, sem se trudil prikazati resnično stanje življenja in duha v bivši državi.
Ta zapis je zadnji iz tega ciklov zapisa o ječi narodov, imenovani Jugoslavija. Iz kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, v FLRJ in na koncu v SFRJ.
Jugoslavija je bila največja napaka, zabloda Slovenskega naroda. Jugoslavija je bila od vsega začetka nastanka ječa Slovenskega naroda. Nikoli ni bila demokratična, niti v njej Slovenci nismo imeli pravic, kot jih imamo danes. Že predvojna , kraljeva oblast je bila pogubna, čeprav je bila veliko bolj demokratična kot povojna oblast. Komunistična.
Leta 1945 je Jugoslovanska komunistična oblast hermetično zaprla meje z vsemi sosednjimi državami. Seveda to ni storila, ker so ljudje bežali v Jugoslavijo, temveč iz nje. Vse do leta 1966 je bilo potrebno za vse države, VSE, tudi socialistične imeti Vizum. Prav tako je bilo izredno težko priti do potnega lista, vse do leta 1982. Namesto tega smo imeli maloobmejne prepustnice, ki so dopuščale gibanje v bližini meje. Potni list si dobil, če si bil član partije, udbovski zaupnik, ali je država imela kakšen drugačen interes. Na meji smo imeli tuje vojake, ki niso govorili Slovensko. Govorili so srbohrvaško, bili so oboroženi in imeli so pooblastila da streljajo. Na mejnih prehodih je bila Milica, skupaj z cariniki v grdih SMB uniformah, ki so praviloma bili srbohrvaško govoreči. Korupcija in šverc je cvetel tudi v sodelovanju s temi državnimi organi. Okoli meje je bil 100 metrski, tako imenovani zeleni pas, v katerem se je bilo prepovedano gibati.
Imeli smo hiperinflacijo, najvišjo inflacijo v zgodovini , kar se ti podatki beležijo. Imeli smo mizerne plače, pokojnine , ceste in infrastrukturo. Bili smo v družbi neuvrščenih držav. Tja smo tudi spadali, saj smo bili nerazviti in zaradi komunistične revolucije pokradeni vsega premoženja in časti.
V Jugoslaviji se je izvajalo načrtovano uničevanje narodov, Slovenskega, Hrvaškega in Srbskega. To so bili tudi edini trije narodi Jugoslavije. Zdaj po novem so na področju bivše Jugoslavije tudi Bošnjaki , gre za poturčene Srbe in Hrvate, torej ne za narod, potem Črnogorce, tu gre za Srbe, Makedonce tudi oni so Srbi, potem Kosovarje, to so Albanci večinoma priseljeni na Kosovo po vojni z namenom uničenja Srbskega naroda.
Ko zapišeš tako trditev, potem rabiš tudi dokaze. Cilj komunistične Jugoslavije in komunistične partije je bil poleg ropanja , ubijanja in uničenja narodov , tudi stvaritev imenovana JUGOSLOVAN. Načrtno priseljevanje Hrvatov in Srbov v Slovenijo, je vodilo v mešane zakone, v rojstva otrok , ki se niso počutili ne Slovenci ne Srbi, temveč Jugoslovani. Potrditev te teze lahko gledamo vsak petek v Ljubljani. Večinoma ljudje z tujimi priimki, na ić, kjer je mati Slovenka, oče pa tujec. To je Jugoslovan. In to je bilo namerno uničevanje Slovenskega naroda. Tako se je dogajalo na Hrvaškem, v Srbiji. Ustvarjanje pete kolone je služilo za ustvarjanje sodelavcev tajnih služb rajnke Jugoslavije.
Kakšno podrejeno vlogo je v Jugoslaviji imela Slovenija, je jasno, če se zavedamo, da so Slovenski fantje hodili v tujo vojsko, predvsem v nerazvite dele bivše države, po domače vukojebino, kjer NISO smeli govoriti SLOVENSKO, za to si bil kaznovan z zaporom. Šlo je za okupatorsko JLA( Jugoslovansko ljudsko armado), ki je daljnega leta 1945 v obliki osvobajajočih partizanov vkorakala v Slovenijo, se nato preimenovala v JLA in okupirala Slovenijo. Leta 1991, v spopadu, kjer se je pokazala vsa gniloba te partizanske vojske, njihova nesposobnost in zastarelost tehnike, kjer se je pokazala tudi vsa složnost narodov Jugoslavije in njihovo »bratstvo« je bila po 45 letih okupatorska armada na kolenih, pred poštenim Slovenskim narodom, ki ga je dolgih 45 let uničevala, zatirala in izkoriščala, je izgubila in z sklonjenimi glavami zapustila samostojno Slovenijo. To je bilo prvič v zgodovini, da na Slovenskih tleh ni bilo tuje vojske. In je tudi več ne bo.
Jugoslavija je bila gnila umetna tvorba, za katero so po nepotrebnem skozi celo njeno zgodovino umirali pošteni Slovenci, Hrvatje, Srbi. Še po razpadu je njen duh strašil po Hrvaški, Bosni in Hercegovini.
Jugonostalgija je bolezen, enako kot Titoizem. Oboje je nerazdružljivo povezano. In oboje je skrajno nevarno in žaljivo za ponosen Slovenski narod. Samo poglejte opozicijo v Slovenskem parlamentu. In vse bo jasno. Slovenci take kulture ne poznamo, oziroma se je sramujemo.
SMRT KOMUNIZMU, Svoboda Sloveniji