(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov (v 40 odstotkih gre za nevarne odpadke, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije). Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Ker se pri odpravi nedopustnih okoljskih razmer, ki ogrožajo zdravje prebivalstva v bližini cementarne v Anhovem, ni zgodilo kaj dosti – v resnici se ogroženost le še povečuje –, so se za dobro prebivalcev tega dela Posočja zavzeli zdravniki širše goriške regije, ki so se jim soglasno pridružili tudi stanovski kolegi iz vse Slovenije. Zdravniki zdaj v svojem in v imenu pacientov pozivajo odločevalce k bistveno bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike. Slovenska zakonodaja je namreč do izpustov nevarnih, rakotvornih snovi v zrak, milo rečeno, še vedno zelo razumevajoča – čeprav se zdi neverjetno, se namreč trenutno pri republiški agenciji za okolje odvija postopek, v katerem naj bi odločili, ali bi veljalo količino zdaj dovoljenih odpadkov pri sosežigu še povečati ali ne. Če bodo odgovorni taki možnosti v resnici in povsem neodgovorno prižgali zeleno luč, bo situacija v okolici Anhovega takšna, kot prikazuje eden izmed grafov v nadaljevanju članka.

Kako nevzdržno je takšno dogajanje in kako hude dolgoročne posledice utegne imeti, v imenu posoških zdravnikov poudarja Mirjam Bizjak Velikonja, sicer tudi predsednica goriškega regijskega odbora zdravniške zbornice: »Medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) benzen uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti, pa je slovenska okoljska zakonodaja v uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja benzen uvrstila v tretjo nevarnostno skupino. V letu 2018 je bilo v Anhovem 2609 kilogramov emisij benzena v zrak, kar predstavlja 40 odstotkov vseh industrijskih emisij benzena v zrak pri nas – če pa bi benzen umestili v prvo nevarnostno skupino, bi bila na letni ravni dovoljena emisija benzena nič več in nič manj kot en kilogram.«

V Anhovem namesto enega kilograma v zrak kar 2,6 tone benzena

Medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) benzen uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti, pa je slovenska okoljska zakonodaja v uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja benzen uvrstila v tretjo nevarnostno skupino.

V letu 2018 je bilo v Anhovem 2609 kilogramov emisij benzena v zrak, kar predstavlja 40 odstotkov vseh industrijskih emisij benzena v zrak pri nas – če pa bi benzen tudi pri nas umestili v prvo nevarnostno skupino, bi bila na letni ravni dovoljena emisija benzena nič več in nič manj kot en kilogram.

Mirjam Bizjak Velikonja,
specialistka splošne medicine,
predsednica goriškega regijskega odbora zdravniške zbornice

Ta nazorna primerjava plastično in konkretno prikaže nevzdržnost odnosa slovenskih odločevalcev pri zakonodajnem dopuščanju emisij škodljivih snovi, ki vplivajo na zdravje in na življenja prebivalcev.

Zdravniki so si edini, da se ne sme ponoviti tragična zgodba z azbestom, ko so odgovorni dolga leta prikrivali resnico. Ker zdravnikom in zobozdravnikom navsezadnje tudi kodeks zdravniške etike nalaga družbeno odgovorno delovanje, so se – najprej tisti z najbolj prizadetega območja, nakar so se jim v zadnjih dneh pridružili kolegi z vseh koncev Slovenije – na probleme, povezane s Salonitom, odzvali in zahtevali ukrepanje, v katerem mora na prvem mestu pristati skrb za zdravje.

Na zadnji seji skupščine zdravniške zbornice so tudi njeni člani potem, ko jim je Bizjak Velikonjeva podrobno predstavila problematiko zbolevanja in umiranja zaradi škodljivega delovanja sežigalnice in sosežigalnice v Anhovem, soglasno pozvali odločevalce k bistveno drugačnemu odločanju glede uvajanja tovrstnih tehnologij in dejavnosti v okolje, pri čemer morajo prednostno upoštevati tveganja, ki nastajajo za zdravje ljudi – tudi zaradi sinergijskega učinkovanja polutantov.

Na zadnji seji skupščine zdravniške zbornice so tudi njeni člani soglasno pozvali odločevalce k prednostnemu upoštevanju tveganj, ki nastajajo za zdravje ljudi – tudi zaradi sinergijskega učinkovanja polutantov.

Območje z dokazano največ smrtmi zaradi onesnaženosti okolja

Območje, ki zajema občino Kanal ob Soči pa tudi sosednje občine, je okoljsko prizadeto, degradirano, tamkajšnji prebivalci pa izrazito ogroženi – na tem področju je namreč v vsej Sloveniji največ smrti, ki jih povzroči onesnaženost okolja.

Tako je v 18 letih v Sloveniji pretežni del azbestnih bolezni prizadel prav območje, ki ga dosežejo izpusti iz Salonita. Od skupno 559 primerov azbestoz je kar 500 obolelih s tega območja, prav tako 1773 od skupno 1866 plevralnih plakov, od 189 mezoteliomov jih je kar 128 iz tega dela Slovenije, podobno pa je tudi s pojavnostjo pljučnega raka (65 od skupno 74).

V istem obdobju so na področju, na katerega vplivajo izpusti Salonita Anhovo, priznali 2831 poklicnih bolezni – 128 agresivnih tumorjev oziroma mezoteliomov, 65 pljučnih rakov, 500 primerov azbestoze, 1773 plevralnih tlakov in 41 primerov različnih rakov, medtem ko so 324 zaposlenim v Salonitu poklicno bolezen priznali že pred tem.

Epidemija mezotelioma

»Epidemija mezotelioma v okolici Anhovega se bo nadaljevala tudi po letu 2020 in ne vemo, kdaj bo dosegla plafon,« opozarja specialistka splošne medicine Mirjam Bizjak Velikonja in ob tem pojasnjuje, da odgovorni pri sklicevanju na obstoječe normative za izpuste škodljivih snovi vedno znova pozabijo povedati, da ti normativi veljajo za zdravo populacijo – ne veljajo pa za otroke in za bolne.