Stopili smo v novo kurilno sezono. Za varno obratovanje naprav je potrebno redno opravljanje dimnikarskih storitev skladno s predpisi (redni pregledi, pogostost čiščenja, meritve emisij itd). Nova zakonodaja pa prinaša, za kurjenje neustreznih drv, tudi visoke kazni.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa glede sušenja drv svetujejo sledeče:
»Ker je vlažnost posekanega lesa od cca 40 do 60 %, ga je treba pred kurjenjem posušiti.
Cenovno in okolju prijazno je najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv. Za hitro in učinkovito sušenje je treba drva razžagati, razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti proti dežju, posekati praviloma v decembru ali januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja, poleg tega pa je čas sušenja lahko daljši, kot če bi jih posekali v kasnejših mesecih.
V idealnih pogojih se lahko posamezne vrste drv dosežejo zračno suhost že v obdobju enega leta ali celo prej, vendar je iz praktičnih razlogov in zaradi odstopanj od primernih pogojev sušenja bolj zanesljivo, da se drva sušijo dlje časa, zato se na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj: 1 leto za topol in smreko, 1.5 leta za lipo, jelšo, brezo, 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje, 2 do 3 leta hrast.«
Za uporabo mokrih drv in drugega neprimernega goriva je predvidena globa od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do 40.000 evrov za podjetje. Globo sme v tem primeru izreči okoljski inšpektor po pregledu, ki ga opravi na pobudo dimnikarske družbe. Za doseganje predpisanih in pričakovanih vrednosti emisij dimnih plinov je treba zagotoviti uporabo samo zračno suhih drv. Uredba ne velja le za drva, temveč tudi za ostale oblike lesa za kurjavo, kot so žagovina, odrezki, lubje, storži in lesni ostanki.
Vseh 130 dimnikarskih družb je od ministrstva za okolje in prostor dobilo posebne merilnike, s katerimi bodo dimnikarji po novem preverjali, ali vsebnost vode v polenih ustreza zakonsko določenim vrednostim.
