Njegov oče Alois Hitler, rojen kot Alois Schicklgruber, je bil carinski uradnik, mati Klara Pölzl pa očetova nečakinja in tretja soproga.
Hitler se je leta 1907 preselil na Dunaj, da bi študiral slikarstvo, a so ga na akademiji dvakrat zavrnili. Leta 1913 se je preselil v München in se tako izognil vpoklicu v vojsko. Vsa ta leta je bil brez poklica, njegov edini vir dohodka pa je bila prodaja lastnih slik.
V Münchnu se je ob izbruhu prve svetovne vojne pridružil nemški vojski in 7. oktobra 1916 je bil ranjen v bitki pri Somi. Marca naslednje leto se je vrnil na fronto, kjer je bil zaradi dobrega bojevanja odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, kar je bilo za njegov stan nenavadno. Kasneje se je zastrupil z iperitom in konec vojne dočakal v bolnišnici.
Jeseni leta 1919 je Hitler začel doživljati svoj politični prodor. Stopil je v Nemško delavsko stranko, ki jo je kmalu preimenoval v Nacionalistično nemško delavsko stranko. 24. februarja 1920 je prvič govoril zbrani množici in dosegel velik uspeh. Novembra leta 1923 so ga obsodili na pet let zapora zaradi napada na ministrstvo. V napadu je bilo ranjenih 16 nacistov in trije policisti.
Hitler je v zaporu ostal le devet mesecev, v tem času je napisal tudi Moj boj (Mein Kampf). Po vrnitvi iz zapora se je njegov položaj na skrajni desnici nemške politike utrdil. Leta 1928 je njegova stranka na parlamentarnih volitvah dobila le dva odstotka glasov, a je že čez dve leti (potem ko je razpadla vladajoča koalicija) njegova stranka postala najmočnejša.
Leta 1932 je po dveh krogih predsedniških volitev zmagal Paul von Hindenburg, in to s 53 odstotki glasov, Hitler jih je zbral le malo manj. 30. januarja 1933 je Hitler postal nemški kancler. 2. avgusta 1934 je Hindenburg umrl in Hitler je prevzel njegove dolžnosti. Združil je vlogo kanclerja in predsednika ter postal vrhovni poveljnik oboroženih sil in državni poglavar t. i. Führer.
22. junija 1941 je napadel Sovjetsko zvezo. 31. januarja 1943 je v bitki pri Stalingradu Nemčija doživela poraz, ki je pomenil začetek konca tretjega rajha. Hitler je začel izgubljati tudi na afriški fronti. Kmalu po porazu v Rusiji je Italija kapitulirala in napovedala vojno nekdanji zaveznici. 6. junija 1944 so se zavezniki izkrcali v Normandiji, Hitler je bil takrat že živčna razvalina.
20. julija 1944 so nanj celo izvedli atentat, ki pa je bil neuspešen. 25. aprila 1945 so zavezniki vstopili v Berlin. Hitler je bil takrat že v svojem podzemnem bunkerju, kjer se je pet dni kasneje poročil s svojo dolgoletno ljubico Evo Braun, nato pa skupaj z njo in s svojimi najožjimi sodelavci naredil samomor.