Ustavno sodišče je sklenilo, da mora država stoodstotno sofinancirati javni program tudi v vseh zasebnih osnovnih šolah, zato je zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja v nasprotju z ustavo, v kateri določa zgolj 85-odstotno financiranje.
Poslanci levice, ki bi jih lahko imenovali tudi združenje proti vsemu, kar ni državno, pa so zbrali ustrezno večino, da bi spremenili ustavo: 35 poslancev SMC, enajst Desusa, šest SD, šest iz Levice in dva iz stranke Alenke Bratušek, skupno torej 60, kar pomeni dve tretjini državnega zbora.
Proti takemu spreminjanju ustave so bili v SDS (19), NSI (6), Andrej Čuš, Bojan Dobovšek in Franc Laj, oba poslanca narodnih manjšin – Laszlo Göncz (Madžar) in Roberto Battelli (Italijan) pa sta se vzdržala, saj nista hotela sodelovati v ideološkem spreminjanju ustave, s katero je poslanska večina skušala poteptati odločbo ustavnega sodišča.
Namero jim je preprečil Göncz, ki je bil v ustavni komisiji jeziček na tehtnici in brez njega ideološka levica ni imela dvetretjinske večine v komisiji. Po zadnjih volitvah desnica nima več niti tretjine poslancev državnega zbora, zato bi lahko levica enostransko spreminjala ustavo, a tega zaradi prestopnikov Dobovška in Laja ter obeh poslancev manjšin ne more.
