Ob današnjem godu sv. Štefana

V Šentjerneju, kjer sta tamkajšnje gasilsko društvo in občina priredila 160. blagoslov konj, so se konjeniki zbrali na hipodromu, od tam pa se je povorka odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja – ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana – v Dolenji Stari vasi, kjer se je odvil tradicionalni blagoslov.

Konje so danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, v Vipavi, na Vidmu v Dobrepolju, v Laškem, na Gradu Prestranek in drugih krajih po državi.

Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je vPrazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera vNemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.