NPU izvaja hišne preiskave v zvezi z domnevno spornimi nabavami ventilatorjev. Ministra Počivalška so med preiskavo pridržali. Preiskave se odvijajo na enajstih lokacijah, med drugim tudi na podjetju Geneplanet in celo na Počivalškovi domačiji. Slednjemu je skupaj še z nekaterimi soosumljenimi očitana storitev kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, pri katerem je nastala velika premoženjska škoda. Kriminalistične preiskave pod vodstvom Specializiranega državnega tožilstva potekajo že dva meseca, prejšnji teden pa je uredništvo Mladine proti Počivalšku vložilo kazensko ovadbo.
Na prvi pogled se zdi, da zadeva Tarča dobiva nekakšen epilog; hoče se ustvariti vtis, da bo pravici zadoščeno. Da temu ni tako, nam govori kontekst zgodbe: vse omenjene akcije, uperjene proti aktualnemu gospodarskemu ministru, temeljijo na medijskem konstruktu, zgrajenem na relaciji RTV – Mladina (in še marsikdo jim pomaga). Torej, zgolj in samo na izjavah Ivana Galeta, ki niso bile zveste resnici, pač pa, kot bomo videli, interesu kapitala.
Galetova pričevanja so prežeta z nekonsistentnostjo, in kot taka ne morejo predstavljati osnove za kazenski pregon. Vsebinsko so bolj na ravni obrekovanja kot pa česa verodostojnega, sploh ob dejstvu, da je nečedne posle izvajal on sam. Nerazumno višanje vsot, ki naj bi jih prejeli podjetji dvomljivega slovesa OECO in MD Global, ne moremo označiti za pošteno. Na srečo za svoje podvige ni dobil soglasja Počivalškovega ministrstva.
Vprašajmo se, kaj naj bi osumljeni sploh skrivali? Vse pogodbe so javne, prav tako tudi poraba sredstev. Minister Počivalšek je svojo zgodbo (ki drži vodo) povedal že ob interpelaciji. Marko Bitenc, direktor podjetja Geneplanet, ki je dobavljalo ventilatorje, je že pred časom na družbenih omrežjih objavil svojo dokumentacijo in korespondenco s pristojnimi organi, zapisal je tudi, da je pripravljen kadarkoli pričati pred preiskovalno komisijo. Temu se reče transparentnost, za razliko od dosedanjih nabav medicinske opreme, pri katerih so bogateli dvorni dobavitelji.
Pri “spornih” nabavah škode ni utrpel državni proračun, pač pa omenjeni privilegirani kapital. Počivalškov “greh” ni to, da Bitenc JE dobil posel, pač pa to, da ga nekateri drugi NISO. Spomnimo: Mladina je kapitalsko povezana s podjetjem Mark Medical, ki je dobavljalo žilne opornice z nekaj sto odstotnimi maržami. Hkrati pa je ta časopis v lasti sklada York, ki naj bi se še s Šarčevo vlado dogovoril, da bo SDH prodal svoje terjatve do Save po zelo ugodni ceni; sedanja vlada tega še ni izpeljala. To je le vrh ledene gore; ozadje zgodbe se torej kar samo razkriva.
A ne gre le za kapital. Opozicija s svojimi vzvodi moči, ki jih, roko na srce, še vedno v veliki meri obvladuje, na ta način skuša rušiti vlado. To počne vsem na očeh, izven zakonitosti, kaj šele legitimnosti. V slogu svinčenih sovjetskih časov na podlagi obrekovanj in medijskih konstruktov odvzeti prostost ministru… kam smo prišli? Se je protivladna stran res pripravljena poslužiti tako skrajnih sredstev, da bi ohranila vpliv in dostop do javnega denarja?
Jasno je, da v tem primeru preiskovalni organi niso delovali nepristransko in so zlorabljeni v korist neke politične opcije. Temu lahko pridodamo tudi medije, saj je v javnost prišla novica, da je ekipa POP TV že včeraj pred Počivalškovo domačijo čakala racijo, a ministra ni bilo doma. Kako so mediji tam lahko pred preiskovalci, je stvar druge debate, ki kaže na mogoče celo nezakonito povezanost obeh struktur. Iskali so senzacijo, jasno. A največja senzacija je pravzaprav to, da je kaj takega v naši državi možno. Če gre policija neosnovano nad lastno vlado, je to državni udar. To pa pomeni konec demokracije. Bomo to dopustili?
