Popolna treznost 0,0 mg/l za vse voznike?

Sposobnost za upravljanje vozila zmanjšajo že manjše količine alkohola.

Konec novembra je Slovenijo pretresla vest o prometni nesreči v Mariboru, v kateri je umrla nosečnica in njen še nerojeni otrok. Voznik, ki je na prehodu za pešce zbil peško, je stari znanec policije. Preiskus alkoholiziranosti je pokazal 0,88 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.

Možnost povzročitve prometne nezgode se ob pitju alkohola se poveča, in to ne le pri stopnji alkohola v krvi nad zakonsko dovoljeno, ampak se učinki pokažejo že pri manjši koncentraciji, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki.

"Že manjše količine alkohola v krvi zmanjšajo sposobnost za upravljanje vozila: podaljša se odzivni čas, zmanjšuje se pozornost, moteno je ocenjevanje razdalje in hitrosti ter zoženo je vidno polje. Pitje alkohola vpliva na presojo, tako da človek precenjuje lastne sposobnosti in je bolj pripravljen tvegati." 
SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola)

Statistika namreč pripisuje zelo visok odstotek prometnih nesreč s smrtnim izidom že povzročiteljem, ki imajo najmanjšo, še zakonsko dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku oz. krvi. Raziskava , ki jo je za Agencijo za varnost prometa, pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, je pokazala, da znaša delež prometnih nesreč s smrtnim izidom med vsemi nesrečami, ki so jih povzročili nealkoholizirani (trezni) povzročitelji 0,5 odstotka, za povzročitelje z dovoljeno količino alkohola v krvi (več kot 0,00 do 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) pa tri odstotke, torej šestkrat več.

Razlika med treznimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom in povzročitelji z več kot 1,10 g/kg alkohola v krvi je velika," poudarjajo pri AVP. "Odstotek smrtno ponesrečenih treznih povzročiteljev znaša 52 odstotkov, povzročiteljev z več kot 1,10 g/kg alkohola pa 83 odstotkov. Velik odstotek smrtno ponesrečenih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je tudi v skupini do 0,51 g/kg alkohola (67 odstotkov). Skupini s količino alkohola od 0,51 do 0,80 g/kg in 0,81 do 1,10 g/kg sta podobni po porazdelitvi posledic; odstotka najhujših posledic za povzročitelje sta manjša od skupine, ki ima manj alkohola v krvi, kar pomeni, da sta obe skupini bolj "nevarni" za druge udeležence v prometu."

Ugotovljeno je bilo, da prepoved vožnje pod vplivom alkohola z ustreznim sankcioniranjem vred ne zadošča, da bi pomembno zmanjšali število opitih voznikov v cestnem prometu. Raziskave so pokazale, da se tisti, ki so zasvojeni z alkoholom glede vožnje pod vplivom alkohola pomembno razlikujejo od tistih, ki niso zasvojeni. "Ugotovljeno je bilo, da je delež od alkohola odvisnih med vinjenimi vozniki zelo velik in sicer predstavlja 41 odstotkov, dočim je nezasvojenih kršilcev le 37 odstotkov (pri 20 odstotkih odvisnosti ni bilo možno dokazati), " strokovne argumente navajajo pri MIZ. "Analiza povratnikov v vožnji pod vplivom alkohola je pokazala, da je med njimi 63 odstotkov odvisnikov, nezasvojenih pa le slabih osem odstotkov. Kaznovanje opitih odvisnikov je učinkovalo le pri sedmih odstotkih." Zato so poskušali s strokovnimi argumenti doseči, da bi prometne in druge predpise korigirali v tem smislu, da bi z alkoholom zasvojene osebe, ki pridejo navzkriž z veljavnimi družbenimi normami, usmerili v zdravljenje odvisnosti in ne kaznovanje, ki odvisnikov od uživanja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola ne odvrne. "Med tisočimi, ki so bili obravnavani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, terapevti, ki odvisne zdravimo, komaj poznamo kakšnega, ki je prišel na zdravljenje zaradi opitosti v prometu," argumente iz strokovne razprave navajajo pri MIZ. "Odvisnikom zgolj preprečiti, da bi vozili, je le polovičen uspeh. Opiti vozniki vozijo tudi brez vozniškega dovoljenja, če so že tako daleč, da ne morejo ponovno narediti izpita za voznika. Če ga pa zmorejo napraviti ponovno, omejijo uživanje alkohola za toliko časa, da opravijo zdravniški pregled in ko naredijo še izpit, počasi zdrsnejo v prejšnjo alkoholno-prometno disfunkcionalnost."