POTAPLJANJE (stare) EVROPE IN ROJEVANJE NOVE (Evrope)? 2. del.
En pregovor pravi: »Sovražnikov se izogibaj, boj se pa prijateljev«. Kdo je pa »najboljši« prijatelj Evrope? Seveda Amerika. Do zdaj. Danes, pa po besedah Donalda Tuska, predsednika Evropskega sveta, povedanih maja tega leta, povodom najave ZDA da uvede protekcionistične mere EU in odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom »…bi lahko nekdo celo pomislil, da s takimi prijatelji ne potrebuješ sovražnikov," je dejal, pa dodal, da je lahko EU prav Trumpu hvaležna, da se je znebila vseh utvar. Ena od utvar, ki se jih poskusi znebit EU je NATO, kot skupna varnostna formacija. Francoski predsednik je med prvima najavil da EU bo formirala svojo vojsko, ki bi se, če bo nujno, branila tudi od ZDA.
Samo nekaj dni pozneje so v Parizu izbili protesti »rumenih telovnikov« zoper cen bencina. Podobni protesti so se dogajali tudi v Bolgariji, ko je vlada odločila da sprejme sodelovanje v gradnji ruskega plinovoda »Turški tok«. Angela Merkel, neuradna voditeljica EU, je odstopila s položaja vodje stranke CDU, ko je sprejela odločbo da Nemčija podpre gradnjo ruskega »Severnega toka 2«. Macron (in Merklova) sta si (spet) razburila Američane, ko sta blokirala iniciativo da se zaradi incidenta v Kerški ožini Rusiji uvedejo nove sankcije.
Če veste, ali bar sumite, kdo je bil iniciator »arabske pomladi«, kaosa v Ukrajini in podobnih »dogajanja ljudstev« v sedanjem svetu (vse je šlo »posredovanjem« interneta in družbenih omrežjih) potem vam je jasno kdo je scenarist zadnjega novembrsko – decembrskega požiganja Evrope. Kaos bo še večji ker je EU, bolj točno Evropska komisija po »požigu« Francije (Macron je v očeh čez atlantskih »prijateljev« tisti, ki bo po Merklovi vodil Evropo in se on najprej mora »zlomit« ) poskusila da parira »požigalcem«, nasvetom članicam, »da v trgovini, tudi z energenti, več koristijo evro kot druge valute«, kar je direkten napad na ameriški dolar. Tako so po Rusiji, Kitajski in Iranu (nekaj dni po prvem plačilu izvoza nafte v Kitajsko v juanih je ZDA odpovedala jedrske sporazum z Iranom) zdaj so tudi v EU (res le kot nasvet) napadli ameriški dolar.
Američani ne bodo dovolili da jim Evropa pobegne v samostojno življenje ali v objem Rusije in Kitajske in zato se »ogenj« širi: zdaj so »rumeni telovniki« začeli vstajo, brez višje cene goriva, kot povoda, tudi v Belgiji in Nizozemski.
Seveda CIA koristi isto ali podobno tehnologijo upora ljudstva, od Miloševića preko Gadafija do »rumenih telovnikov« v Franciji. Iskra, ki je vržena, danes od »prijateljev« na Evropo, je padla na plodno ozemlje, ker je ljudstvo Evrope nezadovoljno s terorjem kapitalizma in neoliberalizma. V uporu v Franciji, med ljudstvom, ni parlamentarnih strank ali sindikatov, vsi analitiki proteste vidijo kot upor »malega človeka« proti eliti. Macron je simbol te elite, bivši bankir, ki ne občuti tegobe »malega človeka«, tudi stranke (leve in desne) so produkt sistema in niso zavezniki »rumenih telovnikov«. Nosilec upora v Franciji je srednji sloj, ki mu pristopajo študenti pa tudi dijaki, vsi oni so nezadovoljni merama »predsednika bogatih«, kako imenujejo Macrona. »Rumeni telovniki» niso samo proti ekonomske politike Macrona, temveč tudi nasprotujejo migracijam, z eno besedo so zoper Macrona, kot simbola kompletnega sistema, nasprotujejo globalizmu in liberalnem totalitarizmu. Lahko bi rekli da so nasprotniki obstoječem stanju, oziroma financializmu, kot »najvišjem stadiju kapitalizma«.
Zanimivo je mnenje enega simpatizerja francoskih »rumenih telovnikov«, ki sem ga nekaj dni nazaj prebral na spletu: »Vse se ni začelo s cenami bencina ampak se vse končalo zaradi cen bencina. Kaj se je končalo? Končalo se je molčanje in trpljenje zaradi dolgoletnega siromašenja velikega števila Francozov, kateri vse težje pridejo do posla ali delajo za vse nižje plače, ker je na tržišču vse večje število prišlekov, katerim vlada in močni kapital prirejajo dobrodošlice. Potem tisti, ki jim prirejajo dobrodošlice, konkurirajo na tržišču dela z domačimi delavci, ali živijo »na račun« proračuna, ki se polni obdavčevanjem tistih obubožanih Francozov, ker je davek na »velika bogastva« ukinjen (to je naredil Macron, oz. bolj točno zamenjal ga je z davkom na nepremičnine vrednejše od 1,5 milijona EUR-moje pojasnilo ). In tako delodajalci imajo bolj po ceni tujega delavca, proračun države in tega tujca, ki dela po ceni, pa preživljajo vse bolj revni francoski delavci, na ime davkov, ki jih plačujejo državi«.
Gibanje »rumenih telovnikov« je populistični premik, je upor zoper politične elite, brez njenega ločevanja ali je na levi ali desni strani politike. To je, če uporabim besede že umrlega ameriškega zgodovinarja in sociologa Christopherja Lascha: »vstaja periferije družbe zoper njenega centra«. Po njegovim besedama, elite so tiste, ki danes uničujejo kulturo in evropski logos. Tiste zahodne elite, ki so dosegle vrhunec moči, predvsem s svojo iznajdljivostjo in z ogromno željo za oblastjo, so mnogo slabše in bolj destruktivne od navadnih ljudskih množic v družbi. Navadni človek tudi danes spoštuje tradicijo in kulturo, zelo težko je v družbi najti »čistega proletarca«, za razliko od njega, sodobne kapitalistične elite, ki nimajo »modre krvi«, so pohlepne za oblastjo, položajem in komfortom. Ta elita, ki nima »podporo« za svoje obnašanje v poreklu (kot jo je imela aristokraciji včasih) je po Laschu »popačena drhal«, ki predstavlja temelj sodobne globalistične elite in ta drhal uničuje temelje civilizacije. Tudi upor v Franciji (in verjetno ne samo v Franciji) se lahko tolmači kot upor ljudstva proti elitam, ki so izgubile vezo z družbo! Elite so, tudi v Sloveniji, izgradili poseben svet v katerem vladajo dvojni standardi, norme politične korektnosti, liberalna demagogija…. V njihovem videnju sveta so navadni ljudje le sužnji, oz. nus produkt njihove »velikosti« in »pomembnosti«. Oni so pripravljeni uničiti (tretja svetovna vojna) te »nus produkte« svoje vladavine da bi pokazali in dokazali drugim takšnim elitam, v drugem okolju, da so boljši in močnejši od njih, oz. da so naši novi faraoni, »božanstva Sonca«.
V uporu, ki se dogaja v Evropi, danes ne sodelujejo abstraktni ljudje ali brezosebni proletarci, temveč, če uporabim spet besednjak Lascha »zadnji še živi ljudje«, ki nasprotujejo svetovni moči globalističnih uzurpatorjev, »uporniki civilizacije in kulture«. V tem uporu ni »levih« in »desnih«, le navadni ljudje proti eliti. Macron ni ime, Macron je simbol tega sveta, ki je nas navadne ljudje zasužnjil. Zato Macron mora pasti, pravijo »rumeni telovniki«. Ali bo svet drugačen ali se bo nadaljevalo suženjstvo malega človeka se (ne prvič v zgodovini) odloča tudi danes v Franciji.
Liberte, Egalite, Fraternite!
Slovenija, majhna, sebična deželica na južni strani Alp, je napolnjena ljudstvom, ki je manj ali več srečno in zadovoljno, ker ga domača, kot tudi tuja elita zlorabljata. Ljudstvo je nemočno da spozna kako problem ni v temah in dilemah, ki mu jih vsaki dan polagajo »na srce in dušo«, kot »kukavičja jajca«, njegovi politiki, mediji, intelektualci, »strokovnjaki«…temveč v njima samima (novi eliti »samostojne« Slovenije) in sistemu, ki so ga zgradili, da bi lahko obvladovali navadne in še nepokvarjene ( integrirane v sistem) posameznike.