Pranje denarja v športu

Podpredsednik OKS Iztok ČOP: ŠPORTNIKI V TUJIH KLUBIH NE PRINAŠAJO SLAVE SLOVENIJI!

Slovenija je država, ki več denarja nameni veslačem kot košarkarjem, več denarja nameni plezalcem kot nogometašem in več denarja nameni plesalcem (ja, prav ste prebrali) kot hokejistom (slika spodaj). Narobe svet! Preberite si zakaj.

Povsod v Evropi namreč države namenjajo največ denarja najbolj množičnim in popularnim športom. Pri nas pa je drugače? Zakaj se pri nas preko državne fundacije več vlaga v športe, s katerimi se ukvarja ali pa jih spremlja le peščica ljudi in kjer je konkurenca neprimerno šibkejša, kot v najbolj množičnih moštvenih športih na svetu?

Zakaj Smučarska zveza Slovenije dobi več denarja od Fundacije za šport kot Košarkarska, Nogometna in Hokejska zveza skupaj? Zakaj Kajakaška zveza Slovenije dobi enako vsoto denarja kot Košarkarska in Hokejska zveza zkupaj? Zakaj Planinska zveza Slovenije dobi enako vsoto denarja kot Nogometna in Hokejska skupaj? Zakaj Judo zveza Slovenije, ki ima manj kot 1000 članov, dobi več denarja kot Košarkarska zveza, ki ima skoraj 10.000 članov? Verjetno se strinjate, da so to zelo dobra vprašanja. Odgovor pa je preprost. Zato, ker pomembne športno-politične funkcije v Sloveniji zasedajo take osebe kot je Iztok Čop, po besedah mnogih, zagrizeni nasprotnik ekipnih športov. In seveda ni edini.

Goran Dragić, Luka Dončić, Jan Oblak, Anže Kopitar… to so le nekatera imena, ki po mnenju zdajšnjega športnega funkcionarja in nekdanjega veslača Čopa, Sloveniji ne prinašajo slave. In to je izjava, ki bi si nedvomno zaslužila naziv najbolj neumne izjave leta v Sloveniji, kljub temu, da se je to šele dobro začelo. Vsak, ki ima dostop do interneta dobro ve, da se je o Luki Dončiču v največjih tujih medijih že do njegovega 18. leta govorilo in pisalo neprimerno več, kot o Iztoku Čopu v njegovi celotni karieri. Zakaj torej taka izjava?

Bogato plačani funkcionar Čop, ki z gretjem stolčka na Olimpijskem komiteju Slovenije zasluži nekajkrat več kot povprečni košarkar ali nogometaš z igranjem v prvi slovenski ligi, je z izjavo na oddaji Radiotelevizije Slovenija posredno razkril, zakaj so v Sloveniji moštveni športi še vedno zapostavljeni in se posledično precej več državnega denarja vlaga v neprimerno bolj obskurne športe. Iztok Čop, ki z gretjem podpredsedniškega stolčka zasluži celo več kot mnogi člani zlate košarkarske reprezentance, namreč zastopa vplivno organizacijo, ki načrtno lobira za individualne športe in zapostavlja ekipne.

Lobiji iz krogov nekaterih slovenskih športov namreč že več desetletji uspešno prodajajo pravljice, kako smo Slovenci lahko uspešni le v individualnih športih, s katerimi se na svetu ukvarja le peščica ljudi. Prvi na vasi, zadnji v mestu pravi stari slovenski pregovor, ki tukaj še kako velja.

Na drugi strani so namreč košarkarski, nogometni, rokometni in hokejski klubi večinoma prepuščeni financiranju s strani občin. Tako smo se znašli v absurdni situaciji, kjer Smučarska, Kajakaška, Planinska in tudi Judo zveza, preko Fundacije za šport prejmejo več državnega denarja, kot Košarkarska zveze Slovenije, ki ima seveda neprimerno več članov in zastopa neprimerno bolj odmeven in konkurenčen šport. Hokejska zveza v Sloveniji recimo dobi celo manj denarja od Plesne zveze in Kickboxing zveze z nekaj deset člani. Boljše ilustracije načrtnega zapostavljanja ekipnih športov v Sloveniji verjetno ne bi mogli najti.

Že omenjena oddaja RTV-ja je namreč nazorno pokazala kako je eden izmed glavnih virov financiranja slovenskega športa, Športna loterija, trdno v rokah lobijev iz krogov Smučarske zveze in Olimpijskega komiteja Slovenije. Dveh organizacij, ki za plače kakšnih 20 zaposlenih grelcev funkcionarskih stolčkov zapravijo precej več, kot pa znaša proračun največjega košarkarskega kluba v Sloveniji. Za plače zapravijo celo več, kot pa namenijo športnikom, ki jih zastopajo! S pomočjo teh lobijev pa Športna loterija posredno ohranja monopolni položaj na slovenskem trgu. Roka roko umije, bajno plačane funkcionarske stolčke pa še naprej grejejo iste riti.

Denarja za šport ni nikoli dovolj. Glede na odmevnost neverjetnih uspehov slovenskih športnikov ter glede na težke razmere, v katerih športniki dosegajo te uspehe, bi si seveda večina zvez zaslužila precej več denarja. Vendar, če bi ga manj šlo v žepe bogato plačanih funkcionarjev, bi ga lahko bilo še precej več. Verjetno se lahko prav vsi strinajmo, da funkcionarji Sloveniji ne prinašajo in nikoli niso prinašali slave, kajne gospod Čop.