OKUPATORJEVO "POTUJČEVANJE"
-
(Ta članek je zgodovinski, ne političen)
Leta 1943, ko so italijanski monarhisti (savojci in badoglijevci) izdali in zaprli Mussolinija, so ti prevzeli oblast v Rimu. Italija je kapitulirala. Seveda je šlo za prostozidarsko zaroto, na katero je Nemčija takoj odreagirala. Ljubljanska Pokrajina in Primorska, ki sta do tedaj bili del Italije pristaneta v rokah nemškega okupatorja, kateri sočasno ustanovi cono Jadransko Primorje. Njihov namen ni bil samo zvišanje gospodarstva, temveč tudi uvedba slovenskega jezika na območjih Dolenjske, Primorske, Gorenjske in Notranjske
Res je, da je nemški okupator na Štajerskem in Koroškem od 1941 do 1945 nasplošno uvajal nemščino (izjema so bili nekateri slovenski časopisi) in preostanek teh dveh pokrajin združil s severnima deloma Štajerske in Koroške. Ampak na drugih območjih današnje Slovenije je bil odnos do slovenstva čisto drugačen in se ne more primerjati z dogajanjem na Štajerskem in Koroškem. Šlo je za dve nemški okupaciji. Prva je uvedla nemško besedo, druga pa slovensko. Zato tu ne moremo govoriti o nobenem potujčevanju. Nemci so na slovensko zemljo uvedli kar nekaj novosti in še dodatno vzpodbudili slovensko narodno zavest na območju Ljubljanske Pokrajine. Nemci so zagotovili radijski program v slovenskem jeziku, pravtako tudi slovenski časopisni tisk in slovenske maše. Slovenska so bila tudi krajevna imena. Na Primorskem so po dolgih dveh desetletjih letih spet uvedli slovenski pouk s slovenskimi učitelji. Edini, ki so slovenskemu pouku nasprotovali so bili ravno komunisti, saj so to želeli uvesti prvi... Slovenci so za njih bili svoj narod z lastno identiteto. Danes je to s strani lažnega komunističnega zgodovinopisja povsem prezrto in o tem ni napisane niti ene povedi v šolskih učbenikih.
DOMOBRANCI
S prihodnom Nemcev na avtonomno Ljubljansko Pokrajino je bilo ustanovljeno tudi Slovensko Domobranstvo, ki je proti koncu vojne štelo 15.000 pripadnikov. Nemški okupator je sprva želel ustanoviti dve SS diviziji, sestavljeni iz kranjskih Slovencev, kateri bi se bojevali v vojnih žariščih po vsej Evropi. Narejena je bila raziskava, s katero so ugotovili, da je slovenski narod preveč navezan na svojo zemjo, da bi se boril na tujih tleh. Zato so namesto tega raje ustanovili domobransko vojsko, ki se je borila v lastni domovini
Domobranci so na kapah, čeladah in uniformah nosili slovenske barve in simbol kranjskega orla, ki je pravtako bil na zastavi Ljubljanske Pokrajine. Poveljevalo se jim je v slovenščini, pravtako so tudi sami peli slovenske pesmi. Tako močno je bilo to "potujčevanje", o katerem so pisali zmagovalci
20.4.1944 je slovenski narod dobil tudi svojo zastavo. Domobranci in Nemci so Slovencem vrnili rdečo-modro-belo trobojnico s kranjskim orlom, katerega korenine segajo že v staro cesarsko Avstrijo
OKUPATORJEVE REPRESALIJE
Vedno, ko je prišlo do tega, da so partizani (po mednarodnem pravu, ilegala) zasedli naselje, vzbujali teror nad prebivalci ali dražili okupatorja, je prišlo do strahotnih represalij nad nedolžnimi ljudmi. Torej ko so dali mir partizani, je dal mir tudi okupator. Kdo tu nosi večjo krivdo? Zato so se tudi domači ljudje borili proti partizanom, da bi jih oslabili, da ne bi prihajalo do nepotrebnih žrtev. Če pri nas partizansko gibanje sploh ne bi obstajalo, bi na tisoče Slovencev ostalo živih. Vojna ima svoja pravila
Rad bi še opomnil, da pri tem članku ne gre za nobeno "glorifikacijo nacizma", o kateri zadnje čase tečnarijo slovenski levičarji. So gola dejstva
Tu še prilagam nekaj slik z obdobja nemške okupacije z območja Lj. pokrajine
1. Podoba Slovenca v narodni noši na takratnih bonih ("Rupnikove lire")
2. Naslov s časopisne revije "Pod slovenskim praporom". 20. aprila 1944 je sredi nemške okupacije slovenski narod dobil svojo narodno zastavo
3. Oficirja nemškega SS z dekletom v slovenski narodni noši
4. Podoba Slovenke v narodni noši na takratnih bonih
5. General Leon Rupnik, poveljnik slovenskih domobrancev
6. Domobranska kokarda. V ozadju so slovenske narodne barve, v ospredju pa kranjski orel s krono