Kakšen vikend si privoščite kolesarsko potepanje in si naberite energije za ves teden ali celo mesec. Tu je nekaj najlepših kolesarskih poti v Sloveniji.
9270 metrov dolga dvosmerna kolesarska pot med Solkanom in Plavami poteka po spodnji Soški dolini in teče tik nad reko Sočo, zato velja za eno od najlepših v Sloveniji.
Krožna pot pelje na vrh Nanosa in najbolj vztrajne nagradi z nepozabnim razgledom. Kolesarsko potepanje se začne na Glavnem trgu v središču Vipave in pelje (v smeri Ljubljane) do vasi Podnanos, kjer se začne vzpon do Vojkove koče in razgledne točke na vrhu. Po okrepčilu sledi spust v smeri Abram, do istoimenske turistične kmetije, nato pa skozi gozd proti Sanaborju in Vrhpolju. Od tu je le še kratka pot do izhodišča.
Do Trnovskega gozda in Velike ledenice se splača pedala zavrteti poleti. Pot se začne v Predmeji in pelje proti Lokvam, v Čaven, do planinske koče in naprej proti Mali Lazni, veliki jasi sredi Trnovskega gozda. Tam se usmeri proti Paradani – Veliki ledenici, kjer so temperature tudi poleti komaj nekaj stopinj nad lediščem. Sledi krajši vzpon do križišča, kjer se je treba spustiti desno in nazaj v Predmejo.
Lahka tura za najširši krog nezahtevnih kolesarjev. Razgibana pot skozi vasi omogoča, da se izognemo neprijetni glavni prometnici med Tolminom in Kobaridom.
Znamenita pot Porečanka (Parenzana) pelje čez kratko, a pestro in razgibano slovensko obalo. Pot, znana tudi pod imenom Pot zdravja in prijateljstva, je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi med Trstom (Italija) in Porečem (Hrvaška), ki je obratovala med letoma 1902 in 1935.
Jagodje pri Izoli je kar dobro izhodišče, če se odpeljete proti Portorožu ali proti Kopru, v obe smeri vas popelje pot po prečudoviti naravi ... Pot je primerna tako za kolesarjenje kot hojo ter idealna za družinsko kolesarsko turo ali aktivno preživljanje prostega časa med počitnicami. Seveda lahko prevozite samo del poti.
Precej zahtevna 30 kilometrov dolga kolesarska tura je namenjena gorskim kolesarjem, ki so pripravljeni na tehnično zahtevnejše vožnje in jim ni odveč občasno porivanje koles po razritih kolovozih. Pot začne v Hrastovljah, pelje do vasi Dol, v Zanigrad, prek proge Divača-Pulj in vzporedno z mejo na Kuk nad Movražem. Povzpne se tudi na vrh Lačne z razglednim stolpom in do Kubeda, kjer sledi nekoliko bolj adrenalinska vožnja. Po spustu sledi še en vzpon, proti Hrastovljam, ko se boste srečali z vinogradi, pa vas čaka le še spust do izhodiščne točke.
Cesta, ki jo je mogoče prehoditi ali prekolesariti, vodi do večine spomenikov kulturne dediščine v občini Benedikt. Ob arheološki in geološki dediščini je predstavljena tudi mitologija s fantastično zgodbo, na svetih krajih prednikov pa so označene energijske točke. Dobrih 25 kilometrov dolga pot se začne v Benediktu in pelje skozi kraje Drvanja, Trstenik, Ihova, Sveti trije kralji v Slovenskih goricah, Trotkova, Stara Gora, Obrat, Ženjak, Spodnja ročica in nazaj v Benedikt.
Kolesarska tura povezuje najzanimivejše naravne in kulturne znamenitosti na širšem območju občine Bistrica ob Sotli. Začne se pred sedežem občine, teče mimo cerkve sv. Petra, do doline Bistrice, se nadaljuje ob Sotli, vzpne na razgledni sv. Križ, spet spusti skozi Srebrnik, mimo Slomškovega spomenika, potem gre navkreber na čudovit Križan vrh.
Od tu se nadaljuje do Podsrede, od koder gre vzpon na grad Podsreda, od tam pa zavije na idilično grajsko cesto. Pri kleteh pod Bizeljskim gradom zavije proti Orešju, se nadaljuje okoli gore Kunšperk, od tam pa spet na začetno točko, pred občino. Dolžina te zahtevne ture je 39,7 km.
Dravska kolesarska pot v Sloveniji poteka na območju 18 občin ob reki Dravi: Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Mestna občina Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Mestna občina Ptuj, Markovci, Gorišnica, Ormož, Središče ob Dravi.
Pot poteka večinoma po asfaltiranih lokalnih cestah in je primerna za turistično rekreativno kolesarjenje. Vsega skupaj pa bo treba prekolesariti 99 kilometrov.
Poganjanje pedal se začne pred Gradom Slovenska Bistrica ali na Trgu svobode. Čez nadvoz avtoceste pelje pot do znamenite gostilne in kmetije Napast in se nadaljuje do Laporja, kjer se cesta dvigne nad dolino in ponuja čudovit razgled na Dravsko polje. Po spustu že za prvim ovinkom stoji znameniti samostan Studenice. Nato pa se nadaljuje proti Makolam, skozi vas Globoko, kjer si lahko ogledate dvorec Štatenberg, in nazaj skozi Pečke in Ložnico do Slovenske Bistrice.
Ena od najlepših slovenskih kolesarskih poti vodi od Rateč skozi Kranjsko Goro, mimo Gozd Martuljka vse do Mojstrane. Pot je zelo slikovita, saj deloma poteka po opuščeni železniški progi, prek mnogo mostov, skoraj v celoti ločena od motornega prometa. Brez hudih vzponov, z okrepčevalnicami in lepo urejenimi počivališči je primerna tudi za otroke.
Belopeška jezera so priljubljena izletniška točka tik za mejo, na italijanski strani. Iz Kranjske Gore do tja vodi urejena kolesarska steza, ki jo obdajajo najlepši razgledi na okoliške hribe. Kolesarska pot vodi od Kranjske Gore prek nekdanjega mejnega prehoda v Ratečah do Belopeških jezer. Je ravno prav oddaljena od glavne ceste in zato zelo varna. Vodi mimo urejenih počivališč, igrišč in okrepčevalnic in je primerna za izlet z otroki različnih starosti.
Celodnevno potepanje po okolici Bleda. Odkrivanje naravne in kulturne dediščine pod Karavankami. Raziskovanje srednjeveškega mestnega jedra Radovljice in pot kulturne dediščine v Žirovnici. Vmes pa še mali zakladi: Mlino, Selo, Ribno, Bodešče, Lancovo, Lesce, Hlebce, Begunje, Zapuže, Vrba, Zabreznica, Breg in Zasip, od koder se gre nazaj na Bled.
Splača se ustaviti v starem mestnem jedru Radovljice, čebelarskem muzeju, Šivčevi hiši, muzeju Lectar in na dvorcu Drnča. Pa v gradu Kamen v Begunjah, tovarni čokolade v Lescah, za konec pa še skok na blejski grad.
Krožna kolesarska pot z začetkom in koncem v Tešanovcih, vas vodi mimo šestih znamenitosti: cerkve sv. Martina, ledavskega jezera, gradu na Goričkem, Tromejnika in astronomskega observatorija. Ogleda vreden izlet je primeren za kolesarje z dobro kondicijo, saj lahko traja več kot 5 ur. Vsekakor pa se na pot lahko podate tudi ostali, saj boste imeli kaj videti tudi, če ne prekolesarite celotne razdalje.
42 kilometrov dolga trasa se prične in konča v Murski Soboti. Že iz imena je razvidno, da vam bo kolesarska dogodivščina polepšala dan, saj zanjo velja izrek Carpe diem! (užij dan). Primerna je tako za družine kot skupine prijateljev.
Kolesarska pot najprej pelje do Markišavcev, kjer se obvezno ustavite ljubitelji mesnih dobrot. Potem pa mimo Polane in Černelavcev do Kroga in reke Mure. V Bakovcih se lahko popeljete z brodom in si privoščite počitek ob reki. Pot se nato nadaljuje skozi Rakičan in Noršnico do Tešanovcev, kjer sladkosnedneže čaka čokoladnica. Pot pelje še mimo znanih Moravskih toplic, Martjancev in Nemčavcev, in se zaključi v Murski Soboti.
Goričko je naravnost idealno za raziskovanje na kolesu, saj ni obremenjeno s prometom, ne prestrmo in ne preveč obljudeno. Majhne kmetije ohranjajo pogled na svet, ki počasi izginja. Čudoviti, s soncem obsijani griči vam bodo napolnili srce z veseljem. Ob poti si lahko ogledate cerkev sv. Martina v Martjancih s freskami Janeza Akvile ter poskusite pravo domačo šunko in druge dobrote. Krožna kolesarska pot Po bregaj je dolga 16 kilometrov in teče: Moravske Toplice - Martjanci - Sebeborci - Andrejci - Zgornji Moravci - Moravske Toplice.
Pretežno ravninska, 29 kilometrov dolga kolesarska pot Zacumprala si me, bo v vas prebudila nostalgijo ter vas popeljala v čarobni svet energij. V Lončarski vasi v Filovcih vas bodo najprej prevzele stare cimprane hiše in lončarska obrt. Nato pa vas bo začarlo znamenito Bukovniško jezero. Ob jezeru se v bližini kapelice sv. Vida skrivajo bioenergijske točke: govorimo o energijsko najmočnejšem območju v Evropi.
Po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti ena najlepših kolesarskih poti v Evropi.
Zanimiva pot vodi do izvira reke Drave preko treh držav: Italije, Avstrije in Slovenije. Izvir se nahaja pri Toblachu v Italiji, kjer se preko severne sosede odkolesari nazaj v Slovenijo, skozi Dravograd, Maribor in Ptuj ter nadaljuje do slovensko-hrvaške meje pri Ormožu.
Slovenski del trase poteka večinoma po lokalnih cestah z redkim prometom in delček po urejenih kolesarskih stezah. Primerna je za fizično bolj pripravljene kolesarje, zaradi vzpona med Podvelko in Lovrencem na Pohorju. Še posebej vabljeni tisti s treking in gorskimi kolesi.
Kolesarska pot po Mislinjski dolini poteka po delu trase opuščene železnice Otiški Vrh–Velenje. Za kolesarje je urejenih 24 kilometrov, ki peljejo med Otiškim vrhom in Slovenj Gradcem, Mislinjo in Gornjim doličem in so primerni tudi za družine z otroki.
Eden najatraktivnejših odsekov pelje skozi dva železniška predora in prek kamnitega viadukta v Mislinjo. Kolesarska pot se nato nadaljuje mimo travnikov, polj, skozi gozd in vasi proti Slovenj Gradcu. Vseskozi vas bosta spremljala Pohorje in Uršlja gora. V Slovenj Gradcu se pot razcepi – prva vodi mimo mesta, druga skozi srednjeveško mestno jedro.
Iz Slovenj Gradca pa jo je treba mahniti proti Dravogradu, tam pot preči obnovljeni nekdanji železniški most in se spusti ob reki Mislinji do Otiškega Vrha. Štrekna se konča pri nekdanji železniški postaji v Otiškem Vrhu.
Uršlja gora, ki je visoka 1699 metrov, sodi med izletniške točke in ne toliko planinske vrhove, zato ni nič čudnega, da marsikaterega kolesarja pot zanese tja. Zaradi posrečene lege je z vrha moč videti celo Koroško, pa tudi vse do Kozjaka in Kamniško-Savinjskih Alp.
Izhodišče približno 40 kilometrov dolge trase, ki vodi po lokalnih in gozdnih cestah in povezujejo zaselke in kmetije, razdrobljene okoli Uršlje gore, je ob Ivarčkem jezeru nad Ravnami na Koroškem in je označena s kovinskimi tablami, izberete pa lahko tudi krajšo, dobrih 20 kilomerov dolgo traso.
Labirint več kot 300 kilometrov gozdnih cest in kolovozov, kolesarjenje v osrčju Pece, po opuščenih rudniških rovih, in po stezicah Single trail park Jamnica, vzpon na goro s kaibnsko žičnico ali po makadamski cesti ... zagotovo ponuja edinstveno doživetje
Iz Postojne preko Javornikov do največjega presihajočega jezera v Evropi. Če bi pogledu v živo radi dodali podrobnejše ozadje, se ustavite v muzeju jezerski hram v vasi Dolenje jezero, kjer je na ogled maketa z razlago o nastanku in izginjanju jezera. V Postojno se boste vračali čez Krajinski park Rakov Škocjan, skozi dolino pa vas bo spremljala reka Rak.
Jamska pot vodi mimo petih velikih jam v okolici Postojne: Postojnske, Otoške, jame pod Predjamskim gradom in Črne jame. Če radi prisluhnete starim zgodbam, so vam na ogled majhne cerkvice ob poti. Za vse, ki poleg kolesarjenja iščete dodatne športne aktivnosti, pa vam je na voljo košarka, odbojka na mivki, tenis in plavanje.
Izlet z izhodiščem v Postojni je še posebej zanimiv za ljubitelje zgodovine. Poleg vasi in cerkva kolesarska pot popelje tudi mimo gradov: grad Prestranek, grad Orehek in Predjamski grad, ruševin gradu Haasberg in Ravbarjev stolp, ki predstavlja edini ostanek Malega gradu. Za popestritev se lahko ustavite na ježi konj na posestvu Grad Prestranek in se sprehodite na Sv. Lovrenca.
144 kilometrov kolesarska tura, ki jo je potrebno dobro načrtovati, predvsem pa pravilno oceniti svoje zmožnosti. Kolesarska pot Medvedova dežela je ena izmed poti MTB parka Notranjske (ta sicer šteje več kot 500 km kolesarskih poti), prečka obsežno neposeljeno gozdno območje in vodi tudi okrog Snežnika, najvišjega nealpskega vrha v Sloveniji.
Na poti ne zmanjka impozantnih naravnih in kulturnih znamenitosti – grad Snežnik, Cerkniško jezero, Rakov Škocjan.
Naselje na otoku je dolgo približno 500 in široko okoli 200 metrov. Med zložnim sprehodom si lahko ogledate vse, cerkvi, hišo dr. Ivana Oražna, nekdanji dvorec, samostan, kostanjeviško jamo ... s kolesom pa se velja zapeljati do razgledne točke.
Izhodišče panoramske poti je Kostanjevica, pot pa vodi mimo cerkve sv. Miklavža, do nekdanjega cistercijanskega samostana, mimo Ivanjš do Kočarije, kjer nato skrene na jug do Malih Vodenic in naprej do Orehovca. V središču vasi sledi krajši spust in kmalu za tem vzpon, ki ga zaključite na lepi razgledni točki. Od tam pot pelje mimo Dolšc do Avguštin in mimo Jablanc pod Slinovce. Mimo Globočic se vrnete v Kostanjevico.
S kolesom po neokrnjeni dolini potoka Radulja z ostanki mlinov ter po vinskih goricah s tremi gradovi.
Popotovanje se začne v Termah Šmarješke Toplice in vodi do čudovitega razgleda, od koder seže pogled vse do Zagreba, na vrh Koglega, skozi številne vasi v dolino Radulje, po Mirni dolini, proti Mokronogu ter v gozd na Jagodnik, kjer je nekoliko bolj strm vzpon. Kmalu za vasjo Jagodnik pridemo do razvalin gradu od tam pa skozi vas Dolenje Kamence na greben Trške gore. Spust s Trške gore pelje skozi Črešnjice, kjer od daleč vidimo Stari grad, in se zaključi v vasi Otočec. Sledi pot ob Krki v smeri Šmarjeških Toplic do Gradu Otočec.
Po dolžini precej kratka, vsega skupaj se prevozi 25 kilometrov, a vodi po razgibanem terenu in kjer je veliko priložnosti za kulinarične ter vinske užitke. Ob poti pa vas bodo spremljale tudi številne kulturne in naravne znamenitosti: staro mestno jedro Črnomlja, črnomeljski grad, Komenda, Primožičeva hiša (hiša belokranjskih rokodelcv), Rožič Vrh, cerkev sv. Nikolaja na Stražnjem Vrhu, cerkev sv. Jakoba v Naklem, čebelarska domačija Medic, vinogradniški muzej na prostem, Ankin his na Tanči gori. Pot se začne v Črnomlju, pelje do Svibnika, Stražnjega Vrha, Rožič Vrh, Rodine, Dobličke gore, Griča, Doblič, Kanižarice in nazaj v Črnomelj.
Na potovalni seznam dodajte še Poljansko dolino. Kolesarska pot, ki je zaradi dolžine in terena primerna za nekoliko bolje pripravljene, vodi po dobrih 50 kilomerov dolgi poti skozi vinograde, gozdove, ob reki Kolpi: od Črnomlja, do Stražnjega Vrha, Bistrice, Nemške Loke, Jelenje vasi, Kota ob Kolpi, Griča, Kanižarice in nazaj v Črnomelj.