SLOVENSKI JEZIK V »NAJLEPŠEM« VSE BOLJ NEPOMEMBEN

Ljubljana, ki naj bi bila najlepše mesto na svetu (če odmislimo govoričenje mestnih veljakov, z županom Jankovićem na čelu),  to ni! To dokazujejo tudi ti posnetki, če mesto pogledamo tudi iz drugega zornega kota, ter podatek, kako v Ljubljani upoštevajo Zakon o javni rabi slovenščine.
To dokazujejo ti posnetki označevalnih tabel, ki prikazujejo imena lokalov in trgovin v “najlepšem” mestu na svetu (posnetki so bili na Trubarjevi cesti, Čopovi ulice in Ciril Metodovem trgu), ki potrjujejo, kako je v Ljubljani slovenščina vse maj pomembna. Bolje rečeno, posnetki označevalnih tabel kažejo, da je v slovenskem glavnem mestu slovenščina kot uradni jezik, pomeni bore malo.

Da slovenščine ne razumejo tujci, je logično. A to ne dovoljuje pristojnim na županstvu, da bi zaradi njih dovoljevali, da lahko lastniki lokalov in trgovin svoje lokale v Ljubljano označujejo le s tujkami in jim je malo mar za uporabo slovenščine. Čeprav se ve, da s to samovoljo kršijo zakon. Še več! Veliko od njih si ob tem neredu celo jemlje pravico, da kljub določilom zakona noče, uporabljali, zanje “nepomemben” uradni jezik – slovenščino.

Rekli boste, kaj pa na to porečejo prebivalci “najlepšega” mesta? Večina, nič! Zakaj? Ker tudi del teh ne uporablja slovenščine, bolje rečeno, je ne obvlada. No, ostali del prebivalcev Ljubljane, ki pa ga, pa je indiferenten do tega, da se njihov materni jezik tako ponižuje, čeprav je z zakonom njegova uporaba določena.
Cankar bi dejal, saj veste…!?
Mi pa smo prepričani, da je to le dokaz več, da se Ljubljana preveč prilagaja »multikulturnosti«. To pa pomeni, da slovenščina v Ljubljani postaja vse bolj nepomembna, kar kaže na to, da to ne moti, ne pristojnih in odgovornih in ne tudi tiste, ki bi se morali postaviti proti tej anarhiji ob (ne) uporabi slovenščine v glavnem mestu, in ne samo v njem.

Pa še to! Kot kaže v Ljubljani (pa ne samo v Ljubljani) pristojni ne poznajo (nočejo poznati) 7. člena Zakon o javni rabi slovenščine, ki pravi: Prevod firme oziroma imena v tuji jezik se lahko na območju Republike Slovenije uporablja samo skupaj s firmo oziroma imenom v slovenščini. Prevod pri tem v zapisu ne sme biti grafično bolj poudarjen kot firma oziroma ime v slovenščini