Po letu in pol sem se vrnil na ta FB profil ter zgrožen ugotovil, da ob vseh tipičnih 'fencyšmensy lifestyle' dopustniških objavah nekateri še vseeno jamrajo, ker naj bi upoštevali osnovna COVID pravila, ki niso ekskluzivno Slovenska, ampak jih poznajo večinoma po svetu. Kratena jim je svoboda, pravice, vlada naj odstopi, briga jih za stare in še kaj... Čeprav dvomim, da bodo ti nerazgledani pomehkuženi nestrpneži in nestrpnice brali/e bom vseeno zapisal moj pogled in zelo si želim, da bi komu dal misliti!
Na današnji dan se dobro spomnim trenutka, ko sem pred dvema letoma mamo v precej slabem stanju peljal v bolnico in na radiu slišal, da je umrl Oliver Dragojević. Kljub uspešnosti je bil zelo lep javni zgled skromnosti. Medtem, ko sta se moja mama in oče rodila že pred 2. Svetovno vojno, je bil Oliver nekaj let mlajši. Vseeno pa jim je bilo skupno, da so v začetku njihovih življenj veliko pretrpeli. Življenje jih je na grob način naučilo skromnosti, potrpljenja, marljivosti. Še po vojni so skoraj pol stoletja živeli v nazadnjaškem diktatorskem komunizmu in lahko zgolj sanjali o pravi svobodi, dobrih avtih, dopustih v tujini, grozljivo veliki izbiri v trgovinah in o vseh danes samoumevnih komoditetah. Te generacije ljudi so z največjim veseljem, kot odrešitev, dočakale samostojno Slovenijo in s tem upanje, da bodo (zasluženo) uživale mirno starost. Žal jim ta mir krati že dejstvo, da imajo večinoma premajhne pokojnine za dostojno starost. Virus pa je letos prinesel še večji problem - ne le, da so samoumevno zdravstveno ogroženi, zelo očitno lahko vidijo, da jih ogroža tudi egoistični pogled mlajših generacij, ker so v očeh nekaterih 'pač stari in za odpad'.
V osmih mescih letanja po bolnici, zdravilišču, domovih, sem doživel ponosno in brez jamranja umreti kar nekaj mojih bližnjih in znancev, starih med 75 in 85 let. Niso umrli zaradi virusa, a virus je vplival na stike z njimi, morda tudi na njihovo voljo. Nihče ni jamral! Od marca do danes skoraj tri mesce nisem mogel obiskati mame v domu. Prvič v življenju ji ne bom mogel za moj rojstni dan dati kosa torte. A zavedam se posebne situacije in jo upoštevam, predvsem pa te starejše neizmerno spoštujem! Ti ljudje se ne pritožujejo, če si rabijo nadeti maske, si razkužiti roke ali pač morajo počakati. Spomnijo se desetletij nekega povsem drugega nivoja trpljenja, ki ga nihče od nas ne pozna in ga verjetno nikoli ne bo poznal. Ti ljudje so zgled klenega slovenskega naroda in 1000× bolj vredni občudovanja kot 99% 'influencerjev'!
Sodeč po nekaterih objavah pa imamo v tem času resen problem. Problem je v generacijah, ki bodo nasledile te stare klene človeške korenine. Že rahlo amerikanizirani nasledniki/ce (večinoma opazno mlajši od 40 let) se pritožujejo, nergajo, si delajo norce in se napihujejo kot žabe, če nekaj ni po njihovem (pogosto ozkogledem) mnenju. Po mojem vtisu so to predvsem tisti, ki imajo polno rit vsega, ki so se že rodili v precejšnji blaginji in jih današnji trendi všečkanja še dodatno oblikujejo v razvajene egoiste, narcise, mevže, šleve, mehkužce, ki hočejo vse zdaj, takoj, za vsako ceno. So brez apatije in čuta za sočloveka, brez vrednot in spoštovanja. Zavedajo se svojih pravic in jih poveličujejo, želijo pa se izogniti odgovornosti. Brez profila na soc. omrežju so žal za našo družbo vredni manj kot čistačica Fata. Pogosto so to 'meščani', ki imajo od nekdaj vse pred nosom - trgovine, bifeje, restavracije, avtocesto...
Če stle najdete med opisanimi mehkužci, vas je lahko globoko sram! Res, zamislite se! Ste ljudje ali mehke spužve, sluzasti polži brez hrbtenice? Pomislite, da boste nekoč morda stari kot vaši starši in stari starši (po novih statistikah to ni več samoumevno!), vaši nasledniki pa bodo podedovali vaše bedaste egoistične poglede. 'Ta stari' boste za vaše otroke v prvi vrsti 'odpad'. Povsem v skladu z zgledi, ki jih sedaj dobivajo od vas.
Ja, letošnje poletje je res nekoliko drugačno. Je manj sproščeno. A ne toliko za nas/vas, kot za stare ljudi, ki dejansko so ogroženi. Enostavno si ne zaslužijo biti obravnavani kot 'odpisani'. Ne zaslužijo si, da jih po celem življenju truda nasledijo tako brezobzirne razvajene generacije! Če bi radi čez 30, 40, 50 let uživali lepo starost, že sedaj na seznam svojih vrednot dodajte: poštenje, spoštovanje, potrpežljivost, prijaznost, sočutje in marljivost. Sem prepričan, da boste drugače dojemali življenje, imeli boljše vzgojene otroke in s tem lepšo starost. Svet pa bo postal prijaznejši. Srečno!
