Umrl je Andrej Pečenko
Umrl je Andrej Pečenko
Do nedavne upokojitve je bil eden ključnih sodelavcev meteorološke prognoze, javnosti pa poznan predvsem po svojem več kot tridesetletnem pojavljanju v medijih.
Andrej Pečenko se je takratnemu Hidrometeorloškemu zavodu Republike Slovenije pridružil po zaključku študija meteorologije kot pripravnik, avgusta 1983. Po zaključku pripravništva se je zaposlil na Oddelku za prognoze in ves čas delovanja ostal vključen v redno pripravo vremenskih napovedi za javnost.
Skupaj s sodelavci je znatno prispeval k uveljavitvi modernega pristopa k napovedovanju vremena v Sloveniji, ki temelji na modelskih izračunih prihodnjega vremena in ki mu na Agenciji Republike Slovenije za okolje sledimo še danes.
Pridobil je tudi licenco letalskega meteorologa prognostika in s svojim občasnim delom v oddelku za letalske napovedi sodeloval pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa na območju Slovenije.
Eno od strokovnih področij, ki so ga še posebej pritegnili, je bilo napovedovanje nevarnosti požarov v naravi. Prav tako je z bogatim meteorološkim znanjem in izkušnjami prispeval k boljšemu poznavanju povezav med onesnaženostjo zraka in vremenom v Sloveniji.
Konec osemdesetih let se je Andrej Pečenko pridružil ekipi sodelavcev, ki so pričeli pripravljati in podajati vremenske napovedi na Televiziji Slovenija. V medijih se je v različnih vlogah od takrat pojavljal več kot trideset let. Z občutkom za podajanje zapletenih vsebin na enostaven način in stalno pripravljenostjo na vprašanja novinarjev je postal eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih obrazov slovenske meteorologije. S svojim delom v medijih je pomembno prispeval k širjenju rabe vremenskih napovedi ter splošni prepoznavnosti meteorologije v javnosti.
Februarja letos se je Andrej Pečenko predčasno upokojil.
Poleg tega, da je bil velik strokovnjak na področju napovedovanja vremena, je bil Andrej Pečenko sodelavec, s katerim smo radi pokramljali o hribih, petju in nasploh o vsem, na kar je nanesla z njegove strani vedno prijazna beseda.
