V poletnih dneh poskrbimo za naše štirinožne prijatelje
Visoke temperature v tem času zahtevajo posebno skrb tudi za živali, tako rejne kot domače.
Poletje je v polnem zagonu in kot vsako leto, tudi letos ne bo odveč, če boste prebrali nekaj nasvetov, da bodo vroči meseci minili brez nepotrebnih in sitnih posledic.
Sprehode in druge fizične aktivnosti živali naj se omeji na jutranje in večerne ure, so na spletni strani zapisali na upravi in poudarili: "Nikoli ne puščajte živali v zaprtem, parkiranem avtomobilu."
Ob tem so pojasnili, da posebno pozornost med hišnimi ljubljenčki zahtevajo psi brahicefaličnih pasem oz. psi s kratkimi gobci. Ti imajo namreč zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature, zato je te pasme psov še posebej priporočljivo hladiti z vodo. V primerih, ko žival doživi toplotni udar oz. se pregreje, na upravi svetujejo, da se jo nemudoma premakne v zračen prostor ali senco in ohlaja z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje ...), poiskati je treba tudi najbližjo veterinarsko pomoč.
Dolgi sončni dnevi so za mnoge med nami najlepši del leta. Naši domači ljubljenčki pa ne uživajo ravno toliko kot mi. Vroče jim je, žejni so, vznemirjajo jih klopi in drugi zajedavci…
Kot odgovorni lastniki smo dolžni poskrbeti, da tudi naši štirinožni prijatelji lepo preživijo poletne mesece. Zelo nam bodo hvaležni za senčno mesto in vedno polno skledo sveže vode.
Poudariti moram tudi nevarnost vročine v avtu. Ker navadno vozimo s seboj manjše kužke, morda tudi mačke, se njihovo telo veliko prej pregreje kot naše, temperatura v stoječem avtu pa lahko že v nekaj minutah naraste na smrtno nevarno.
Poletni meseci so v naših ambulantah polni pacientov, ki imajo alergične reakcije na različne pike.
VROČINA LAHKO POVZROČI VELIKO NEPRIJETNOSTI
Pes telesne temperature ne uravnava s potenjem, saj ima žleze potnice zakrnele (razen na blazinicah in smrčku). "Ohlaja" se le z dihanjem, se pravi skozi ustno votlino (sopenje). Na žalost prav vsako poletje tudi v Sloveniji poročamo o tragičnih zgodbah. "Samo za minutko sem skočil po kruh," hitijo razlagati tisti, ki so se že soočili z vročinskim udarom pri svojem kužku. Posledice udara so smrtno nevarne in do njega lahko pride že v nekaj sekundah. Temperatura v avtomobilu se namreč lahko kaj hitro dvigne nad 70 stopinj Celzija, spuščene šipe običajno te temperature ne znižajo kaj veliko. Psov nikoli ne smemo puščati v avtomobilih, tudi če so parkirani v senci in ste jim pustili odprto okno. Tudi, če pustite avto delovati in prižgete klimatsko napravo, to ni najboljša odločitev. Kaj kmalu se lahko zgodi, da klima odpove ali zaradi pregretja motorja prične namesto hladnega pihati vroč zrak.
SMRTNO NEVARNA JE POLETI TUDI SRČNA GLISTA!
V Sloveniji so srčne gliste prisotne predvsem na Obali in v okolici, razširjene so tudi vzdolž hrvaške obale. Preden se odpravite na dopust, je psa zelo priporočljivo zaščititi pred to hudo boleznijo, ki jo sicer prenašajo komarji. Ti s pikom namreč v krvni obtok psa prenesejo t.i. "srčne gliste". Te se naselijo v pljučnih arterijah in preidejo v srčne votline, kar je za psa lahko usodno.
KOLIKO VODE LAHKO SPIJE NAŠ KUŽA?
Vsak skrbnik kdaj pa kdaj pomisli, ali njegov štirinožec popije preveč ali premalo vode in koliko je sploh potrebuje. Tekočina je za psa življenjskega pomena, tukaj ni dvomov. Brez hrane lahko preživi celo več tednov, brez vode pa le nekaj dni. Pes mora na dan dobiti povprečno deciliter vode na kilogram telesne teže. Če torej naš pes tehta pet kilogramov, mora popiti pol litra vode. V zelo vročih dneh in po večjem telesnem naporu ter pri prehranjevanju z briketi pa se potreba po vodi poveča.
KDAJ OPRAVLJATI SPREHODE? NEVARNOST OPEKLIN NA ŠAPICAH!
Psa ne sprehajajte po največji vročini, ampak v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer, s seboj imejte svežo pitno vodo. Posebej pazljivi bodite pri starejših in bolnih psih, ki imajo že tako pogosto težave z dihanjem. V zelo vročih poletnih dneh imejte psa stalno pod nadzorom.
Izogibajte se tudi sprehodom po vročem asfaltu, ki lahko zelo poškoduje šape štirinožca. V primeru, da je temperatura zraka okoli 30 stopinj Celzija, doseže asfalt temperaturo okoli 60 stopinj Celzija. Glede na navedeno je priporočljivo sprehajanje po prijaznejši podlagi (npr. trava) ali v času, ko ni tako vroče. Opekline na blazinicah šap pogosto spregledamo, saj za razliko od očitnih ran niso tako izstopajoče. Lahko se zgodi, da jih opazimo šele, ko ima pes že precej hude bolečine. Če je "sprehod" v času velike vročine neizogiben (prihod na dopust in pot do apartmaja), se s psom do cilja obvezno odpravite v senci ali po travnati površini.
ČE NALETITE NA PSA, ZAPRTEGA V PREGRETEM AVTOMOBILU?
Teh prizorov je vsako leto še vedno veliko. Policisti nam povedo, da lahko očividci v takih primerih pokličejo njih ali pristojno veterinarsko inšpekcijo. Niti zavetišča, niti društva za zaščito živali, v tovrstnih primerih nimajo prav nobenih pristojnosti ukrepanja. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin svetujejo, da očividec najprej preveri, ali je vozilo odklenjeno. Morda je mogoče žival prestaviti v senco. Nato naj obvesti uradnega veterinarja in policijo. Med tem, ko čaka na policiste in veterinarske inšpektorje, naj preveri, ali je možno najti lastnika vozila (objave preko ozvočenja v nakupovalnih središčih, povpraševanje prisotnih...). Vprašanje reševanja psov iz razgretih avtomobilov na način, pri katerem pride do poškodovanja vozila, je kompleksna zadeva, ki se nanaša na določbe kazenske zakonodaje in obligacijskega prava, dodajajo na upravi. Mnogi ljubitelji živali bi za rešitev pasjega življenja verjetno brez premisleka razbili šipo avtomobila in žival nemudoma spravili na varno. A v tem primeru bodo nase prevzeli tudi odgovornost za nastalo škodo, zakon pa vas v takem primeru skoraj zagotovo ne bo razbremenil te odgovornosti. Skrbniku psa, ki slednjega zavestno pusti v pregretem avtomobilu sicer grozi kazen do 400 eurov.
