Vlada zaposlenim v živilskih dejavnostih svetuje

Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da posamezen poslovni prostor zagotavlja 20 kvadratnih metrov površine na posamezno stranko, če je v poslovnem prostoru naenkrat pristonih več strank. Priporočena površina ne vključuje pomožnih prostorov, kot so skladišča, sanitarije, garderobe itd. V primeru večjih prostorov (100 kvadratnih metrov) je možnost izogibanja preostalim strankam v prostoru in zagotavljanje ustrezne razdalje 1,5 metra lažje in je zato lahko v prostoru prisotnih več kot 5 oseb. NIJZ priporoča, da se okvirna površina ne spusti pod mejo 15 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Upoštevati morajo tudi naslednje Prostore je treba redno prezračevati. Če gre za naravno prezračevanje, je treba imeti odprta vhodna vrata in dodaten vir zraka (okno, druga vrata ipd.). Če to ni mogoče oziroma je urejen sistem prisilnega prezračevanja, je treba zagotoviti najvišjo možno moč prisilnega prezračevanja in imeti odprta vhodna vrata. Razdalja med čakajočimi na blagajni naj bo vsaj 2 metra. Lastnik poslovnega prostora mora določiti največje dovoljeno število strank na blagajni glede na ureditev prostora in možne kapacitete (število blagajn, dolžina prostora ob blagajniškem pultu).  Ko se sprosti mesto ob blagajni, se dovoli vstop novi stranki.  Čakajoči pred poslovnimi prostori, naj držijo razdaljo vsaj 2 metra.  NIJZ priporoča, da se lastniki organizirajo tako, da vsa opravila, ki jih lahko opravljajo izven poslovalnega časa trgovin, izvedejo, ko strank ni v prostoru.  Poskrbeti je treba za ustrezno čiščenje ali razkuževanje nakupovalnih vozičkov in košar, naprav za vnos PIN številk in drugih površin in predmetov, ki prihajajo v stik s strankami ob opravljanju storitev. Zagotovijo naj tudi rokavice za enkratno uporabo, ki jih stranke po opravilu zavrže. 

Zaposlenim v živilskih dejavnostih svetujejo upoštevanje splošnih priporočil, ki sicer veljajo za zmanjšanje prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni. To pomeni, da: ne hodijo bolni na delo in o nalezljivi bolezni obvestijo delodajalca; skrbijo za ustrezno higieno rok in higieno kašlja; se izogibajo osebam, ki kažejo znake okužbe dihal; varno ravnajo s hrano. Zaposleni pri delu z živili naj: ločeno shranjujejo in pripravljajo surova živila npr. meso in ostala toplotno obdelana živila; redno čistijo opremo in površine, ki so bile v stiku s surovimi živili; sproti odstranjujejo embalažo, v kateri so bila surova živila; živila dobro toplotno obdelajo, zlasti hitro kvarljiva živila npr. surovo meso itd. Ravnajo naj skladno z dobro higiensko prakso in že uveljavljenimi standardi, ki veljajo za njihovo področje dela, dodajajo na NIJZ.