Z umorom grozijo

Omejevanje širjenja novic in dogodkov pa tudi zgodb, ki prikazujejo drugo stran, pogled iz druge perspektive je postal v Sloveniji zelo pogost pojav.Vse pogosteje se namreč dogaja, da so profili na socialnih omrežjih, ki se ne strinjajo s priseljevanjem in nudenja lagodnega življenjem ilegalnim migrantovm, so proti širjenju in bohotenju islama, ki se vse bolj zažira v naše okolje. Ogroženi pa se ob vse glasnejših in pogumnih pričevalcev iz časa druge svetovne vojne dogodkih po vojni počutijo še živeči in še kako se zavedajoči se kako huda kriminalna dejanja so nekateri izmed njih počeli. 

Tudi leta ob osamosvojitvi Slovenije niso bila čista in poštena in tisti, ki se skrivajo za zgodbicami in močnimi imeni ter nazivi do katerih so prišli s potvarjanjem dejstev in potekom dogodkov torej z lažjo se dejstev in vedno glasnejši resnici le še stežka upirajo in skrivajo.

Ljudje so začeli govoriti o teh dejanjih in dogodkih, o krivicah, ki so jih bili deležni in krvniki le še težko zatirajo vedno glasnejši glas resnice. Tisti, ki jih boli kako se vedno bolj razkrivajo povojni poboji. Nasilni, kruti poboji nedolžnih ljudi. Rablji niso izbirali. Pobijali so otroke, ženske, moške. Na najboj krute načine. Pobijali so vse in plenili so njihovo premoženje, nacionalizacija so rekli tej kruti zaplembi pemoženja in srečni so bili tisti, ki so obdržali vsaj svoje življenje.

 Tudi kasneje je udba veselo čistila in umikala svoje nasprotnike. V cerkev k maši je do osamosvojitve upal le malo kdo in ljudje si zapomnijo. Arhivi ter zapiski še vedno obstajajo kljub temu, da se je veliko tega dalo uničiti. Odstraniti. Arhive in ljudi. Resnica je bila dolgo zatirana in utišana sedaj pa zaradi in predvsem po zaslugi odpiranja socialnih omrežij in ustanovitvi nekaj novih medijev, ki jih ostali MSM nazivajo kar z radikalnimi desničarskimi trobili pa niso... To so mediji, ki na svojih straneh in predvajanjih objavljajo, govorijo in pišejo o stvareh, ki druče ne bi bile nikoli slišane in prebrane.  Veliko je namreč stvari in dogajanj iz druge strani, zatirane, utišane strani...tiste strani, ki se je vsi bojijo. Česa pa se bojijo? Pošteni ljudje ne poznajo straha. Torej se bojijo resnice. Resnica boli.

Na MSM ne boste zasledili novic o nasilju in grozodejstvih, ki s dogajajo po svetu iz strani islama. Ne poročajo o posilstvih, umorih, požigih in kriminalnih dejanjih, ki jih počnejo "begunci/migranti". Zakaj navednice? Zame niso nič od tega.Tiste, ki pa to upajo dati na naslovnice in v javnost pa na vso moč poskušajo utišati, cenzurirati in prisiliti v molk. Tako medije kot posameznike. Blokade profilov na družabnih socialnih omrežjih, sodno preganjanje novinarjev tako zaradi napisanega kot  zaradi tistega kar so povedali intervjuvanci. Po Sloveniji se vse bolj širi zavedanje in prepričanje, da  mediji ne samo, da poročajo pristransko in nepošteno, lažno.  Poročajo selektivno o perečih, alarmantnih novicah sploh ne poročajo. O ilegalnih prestopih v MSM skoraj ni novic, pa so in veliko jih je tudi o težavah, ki jih ta inovativna vrsta počne na svoji poti ni zaslediti nič. To lahko preberete le na družabnih omrežjih tudi o domnevnem posilstvu v Rogu in poskusu posilstva deklice ta teden v Kočevju... pa nikjer niti besede in nobenega uradnega odziva. MSM in raziskovalni  novinarji v normalni državi ob takšnih novicah obrnejo in preiščejo tudi pekel.
Tudi ob oddaji Pričevalci zaledeni kri ob dejstvih, ki jih ljudje nizajo, ko se spominjajo tistih časov po vojni. Marsikdo od krvnikov je še živ...nikogar ne gane in  nihče ne odgovarja za svoja dejanja. Pa čeprav je bilo že davno, žrtve so še vedno mrtve a njihovi morilci so še med nami. Nekaznovani živijo kot njihove žrtve molče ležijo v plitvih grobovih. Pravzaprav so zgodovino potvorili in obrnili tako, da so morilci junaki, postavljajo se jim spomeniki, njihovi potomci pa uživajo po ukradenih vilah, v podedovanih pokojninah mi pa smo še vedno priča proslavam pod rdečo zvezdo, ki je dokazano totalitarni simbol. Druga, nasprotna stran mora molčati ali jo utišajo. Z grožnjami ali s pomočjo kazenskih pregonov.

Zgodba o potvarjanju dogodkov in zaslužnih za osamosvojitev Slovenije se ponovi kot o povojnih dogodkih. Zaslužne za samostojno so lepo izrinili in pred javnostjo hudo očrnili ter si zasluge prilastili tisti, ki jim samostojna  Slovenija ni bila nikoli intimna opcija in so lobirali proti osamosvojitvi. A jim ni uspelo.Po osamosvojitvi so se stari udbovci lepo potuhnili. Nadeli so si nedolžne in spravljive obraze se  infiltrirali v mnoge stranke in mlada država je preskočila zelo pomembno dejanje. Preskočila je očiščenje, z lustracijo. Dobrota je sirota.  Lustracija se ni izvedla speči obrazi udbe in jugo nostalgiki so se, ko je bila osamosvojitev dovolj daleč prebudili. Eden za drugim so volkovi slačili ovčje kožuhe in izrinili in očrnili so prave osamosvojitelje in začelo se je plenjenje države. Tudi o teh dogodkih ljudje veliko vedo, prav tako vemo, da Kučan ni zaslužen niti za s od samostojnosti a se o tem ne sme govoriti. Vsi, ki vemo in pišemo o tem kaj se je takrat zares dogajalo in kaj ter koliko in se je pokradlo ter predvsem dejstvo, da ljudje vedo kdo se je okoriščal, kdo to počne še danes je nagnalo strah v kosti marsikomu. Resnica se širi. Počasi a vztrajno. Vpletene pa je strah. Strah jih je ,ker bežijo tudi sami pred sabo.

Cenzure, blokade grožnje. Grožnje ljudem, ki širijo drugo stran zgodbe. Širijo svoj pogled na osamosvojitev.  Grozi se mnogim izmed teg ljudi.  Tudi na osebni ravni. Grozi se jim z ubojem. Odvzemom življenja. Pa ne piscu ampak tistemu kar je najsvetejše vsakemu staršu, z ubojem otroka, ko je nekdo deležen tako podlih in osebnih groženj se zamisli. Ali utihnili? Požreti resnico in načela po katerih živiš? Ali boš svoje življenje še naprej posvetil temu, da boš o dejstvih, ki držijo vpil na ves glas, pisal cele dni in razlagal o svinjarijah levičarjev, komunistov in spečih  udbašev, ki nam uničujejo s krvjo priborjeno samostojno Slovenijo. Kradejo dobrine, kradejo zasluge, teptajo Slovenijo, Slovence, domoljube.
Resnico želijo utišati in v državi uvajajo pravo diktaturo. Medijsko diktaturo. MSM poročajo selektivno. O  ilegalcih, ki po državi počnejo svinjarije ne poročajo. Državno mafijo dobesedno skrivajo in ji pomagajo krasti še naprej saj smo na soc. omrežjih obveščeni o velikih  krajah in nepravilnostih medtem, ko o teh istih stvareh tam ne poročajo. Tudi organi pregona ob vsem niti ne trznejo.Zaskrbljujoče. Priča smo torej pravemu odvzemu pravice, da so ljudje obveščeni, informirani in nenazadnje obveščeni o nevarnosti. Slovenija se potaplja v neko čudno mračno obdobje. Obdobje popolne diktature, obdobje groženj in, če bo šlo tako naprej tudi novodobni  nacionalizaciji.

Kdo se boji zgodb druge strani? Kdo se boji tako  močno, da za živi ščit pred širjenjem resnice vzame tujega otroka? Kdo se boji tako močno, da je pripravljen ubijati za tišino? Na tako skrajna  dejanja je pripravljen samo nekdo, ki nekaj skriva in je kriv.