Objavljam romantičen opis (po)potovanja z vlakom iz Velenja proti Mislinji in Slovenj Gradcu iz davnega leta 1934! Razdelil sem ga na tri dele oz. objave. Vzemite si minuto ali dve - mislim, da je vredno branja.
"Čudovito romantična je vsa dolga, ozka dolina in soteska od Velenja do Mislinja. Skoda, da smo tako pozabili na njo! Le drvarji, lesni trgovci in lovci čuvajo danes tod mikavne in mične tajne narave, bregov, čeri in podzemskih jam. »Da ne utegnejo vodilni domači činitelji za ta kos prelepe naše zemlje vzbuditi več zanimanja,« si mislim, ko opazim skozi okno, da se pelje na kolesu po cesti s puško na hrbtu in s sinčkom od spredaj za šaleško dolino gospodarsko toliko zaslužni šolski upravitelj g. Stopar.
🚂🚃🚃🚃🚃
Vedno močnejše sopiha vlak, vedno bolj strma je pot. Tu in tam pregluši naš stroj močno deroča zelena Paka. V divjem, razbičanem besnenju je lani odtrgala marsikateri kos ceste, odnesla marsikateri jez in porušila mnogo mlinov in žag. Dva. trije tuneli, vijugasta gladka cesta, čeri in soteska: Huda luknja. Danes zapuščena, nekoč precej znana in uvaževana. Povsem razpadla je že stavba, nekoč gostilna pred podzemsko jamo. Mimo dere Paka, čez njo most in ob njem na vsaki strani visoke čeri, ki pod obokom ob cesti hranijo še spomenik graditelja ceste, nadvojvode Friderika.
Onstran Spodnjega Doliča rujave razvaline Valdeka in potem vijugasta, prav napeta cesta proti Mislinju. »Južnoštajerski Semmering«, so rekli nekoč... "
(Viri: Jutro, št. 215, 1934)