Zamolčana kitica Zdravice
Poglejmo torej prvo Prešernovo Zdravico, tisto, ki bi leta 1844 izšla, če je ne bi cenzura prepovedala. Najprej kitico, ki nam ni preveč poznana:
Ljubezni sladke spone
Naj vežejo vas na naš rod,
V njim sklepajte zakone
De nikdar več naprej od tod
Hčer, sinov
Zarod nov
Ne bo pajdaš sovražnikov!
Celoten Prešernov rokopis prve njegove Zdravice, napisane ob nastopu leta 1844, v pisavi bohoričici, nepopravljen, zgleda takole:
Zdravica
ob novini leta 1844.
Spet terte so rodile,
Prijatli vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile,
Serce razjasni in oko.
Ki vtopi
Vse skerbi,
Veselo upanje budi.
Komu pervo zdravico
Napili bomo krog in krog?
Slovencov porodnico,
Deželo našo živi Bog.
Brate vse,
Kar nas je
Sinov slovenske matere!
V sovražnike z oblakov
Rodu naj na'šga treši grom!
Prost, ko je bil očakov
Naprej naj bo Slovencov dom!
Naj zdrobe
Njih roke
Verige vse, ki jim teže!
Edinost, sreča, sprava,
K njim naj nazaj se vernejo!
Otrok kar ima Slava
Vsi naj si v roke sežejo,
De oblast
Spet in čast,
Ko ble ste, boste naša last!
Bog živi vas Slovenke,
Prelepe žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
Ko naše je kervi dekle;
Ko do zdej,
Za naprej
Slovite drage vekomej!
Ljubezni sladke spone
Naj vežejo vas na naš rod,
V njim sklepajte zakone
De nikdar več naprej od tod
Hčer sinov
Zarod nov
Ne bo pajdaš sovražnikov!
Mladenči! Zdaj se pije
Zdravica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije,
Noben naj vam ne osmerti strup!
Ker po nas
Bode vas
Jo serčno varvat' klical čas.
Žive naj vsi narodi,
Ki dan dočakat hrepene,
De koder sonce hodi,
Ne bo pod njim sužne glave!
Kupca ta
Njim velja
Naj Bog jim dobre sreče da!
Visoko zdaj prijatli,
Kozarce zase vzdignimo!
Saj smo se vsi pobratli,
Saj eno misel mislimo;
Bog naj te,
Bog naj me,
Naj nas živi tovar'še vse!
Amen.
Zdravica - primerjava besedila
| ZDRAVICA (original) Spet terte so rodile, prijatl'i vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, serce razjásni in oko. Ki vtopi vse skerbi, veselo upanje budi. Komú pervo zdravico napili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, deželo našo živi Bog. Brate vse, kar nas je sinov slovenske matere! V sovražnike 'z oblakov rodu naj na'šga treši gróm! Prost, ko je bil očakov naprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobé njih roké verige vse, ki jim težé! Edinost, sreča, sprava, k njim naj nazaj se vernejo! Otrók kar ima slava vsi naj si v róke sežejo, de oblast spet in čast, ko ble ste, boste naša last! Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je kervi dekle; ko do zdej, za naprej slovite drage vekomej! Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklepajte zakone de nikdar več naprej od tod. Hčer, sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov! Mladen'či! Zdaj se pije zdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nas bode vas jo serčno varvat' klical čas. Živé naj vsi naródi, ki dan dočakat hrepené, da koder sonce hodi ne bo pod njim sužne glave! Kup'ca ta njim velja naj Bog jim dobre sreče da! Visoko zdaj prijatl'i, kozarce zase vzdignimo! Saj smo se vsi pobratli, saj eno misel mislimo; Bog naj te, Bog naj me, naj nas živi tovar'še vse! Amen. | ZDRAVLJICA (ponaredek) Prijatl'i! Obrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komú najprej veselo zdravico, bratje č'mo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga trešči gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima slava, si naj si v róke sežejo, da oblast in z njo čast ko préd, spet naša bosta last! Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! ... To kitico so nam izbrisali! ... Mladen'či, zdaj se pije zdravica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, da, koder solnce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatl'i, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi! |
